Državni simboli
Grb Republike Slovenije
Grb Republike Slovenije ima obliko ščita. V sredini ščita je na modri podlagi lik Triglava v beli barvi, pod njim sta dve valoviti modri črti, ki ponazarjata morje in reke, nad njim pa so v obliki navzdol obrnjenega trikotnika razporejene tri zlate šesterokrake zvezde. Ščit je ob stranicah rdeče obrobljen. Grb se oblikuje po določenem geometrijskem in barvnem pravilu.
Geometrijsko pravilo za oblikovanje grba
Tridimenzionalna podoba grba je razdeljena v gornji konkavni in spodnji konveksni del. Med njima je izveden mehek prehod, ki poteka diagonalno z leve in desne strani po zunanji stranici lika Triglava. Grafične linije grba tudi pri tridimenzionalni izvedbi določa "Geometrijsko pravilo za risanje grba".
Barvno pravilo za oblikovanje grba
CMYK
- Modra C100 M60 Y0 K10
- Rdeča C0 M100 Y100 K0
- Rumena C0 M10 Y100 K0
- Bela C0 M0 Y0 K0
SCOTDIC CODE 777 - INTERNATIONAL COLOR CODIFICATION SYSTEM (2043)
- Modra N46 N722509
- Rdeča N23 N074014
- Rumena N6 N197512
- Bela N1 N95
-
Grb in pravila za oblikovanje grba v različnih formatih
Predstavitve- Barvni grb Republike Slovenije (pdf, 3 KB)
- Barvni grb Republike Slovenije (png, 81 KB)
- Črnobeli grb Republike Slovenije - različica 1 (pdf, 3 KB)
- Grb Republike Slovenije črnobel - različica 1 (png, 93 KB)
- Črnobeli grb Republike Slovenije - različica 2 (pdf, 3 KB)
- Grb Republike Slovenije črnobel - različica 2 (png, 86 KB)
- Geometrijsko pravilo za oblikovanje grba Republike Slovenije (pdf, 4 KB)
- Geometrijsko pravilo za oblikovanje grba Republike Slovenije (png, 56 KB)
Zastava Republike Slovenije
Zastava Slovenije je belo-modro-rdeča slovenska narodna zastava z grbom Slovenije. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve.
Barve zastave gredo po vrstnem redu: bela, modra, rdeča. Vsaka barva zavzema po širini tretjino prostora zastave. Grb je v levem gornjem delu zastave tako, da sega z eno polovico v belo polje, z drugo pa v modro.
Barvno pravilo za oblikovanje zastave
CMYK
- Modra C100 M60 Y0 K10
- Rdeča C0 M100 Y100 K0
- Zlatorumena C0 M10 Y100 K0
- Bela C0 M0 Y0 K0
SCOTDIC CODE 777 - INTERNATIONAL COLOR CODIFICATION SYSTEM (2043)
- Modra N46 N722509
- Rdeča N23 N074014
- Zlatorumena N6 N197512
- Bela N1 N95
Pravilno izobešanje zastave
Zastavo Republike Slovenije izobešamo na drog po krajši stranici. Barve si od zgoraj navzdol sledijo po vrstnem redu bela, modra, rdeča. Grb je, gledano od spredaj, v levem zgornjem delu zastave.
Vrstni red izobešanja zastav
Zastavo Republike Slovenije izobešamo na častno mesto, to je na levi strani ostalih zastav.
Zastava EU se izobeša skupaj z zastavo Republike Slovenije, pri čemer je slovenska zastava na levi strani. Izjemoma se slovenska zastava izobesi na desni strani zastave tuje države ali mednarodne organizacije, kadar je ta zastava izobešena ob uradnem obisku voditelja tuje države oz. pooblaščenega predstavnika mendarodne organizacije.
Ob žalovanju izobešene zastave spustimo na polovico droga.
-
Zastava v različnih formatih
Predstavitve- Zastava Republike Slovenije (pdf, 3 KB)
- Zastava Republike Slovenije (png, 27 KB)
Himna Republike Slovenije
Himna Republike Slovenije je sedma kitica pesmi Zdravljica Franceta Prešerna (1800-1849), na melodijo iz zborovske istoimenske skladbe skladatelja Stanka Premrla (1880-1965). Besedilo himne se glasi:
Žive naj vsi narodi
ki hrepene dočakat' dan,
da koder sonce hodi,
prepir iz sveta bo pregnan,
da rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!
-
Himna v različnih formatih
Predstavitve- Zdravljica notni zapis (pdf, 55 KB)
- Zdravljica notni zapis (png, 374 KB)
- Partitura Zdravljice za pihalni orkester (pdf, 440 KB)
- Instrumentalni zvočni posnetek Zdravljice (mp3, 925 KB)
Zastava EU
Zastava EU je sestavljena iz kroga 12 zvezd na modri podlagi, število pa pomeni popolnost, celovitost in enotnost ter ni povezano s številom članic EU.
Osnovno pravilo je, da se zastava EU izobeša samo skupaj z zastavo Republike Slovenije, pri tem pa mora biti slovenska zastava postavljena na častno mesto.
Himna EU
Himna EU je zaključni del 9. simfonije nemškega skladatelja Ludwiga van Beethovna pod imenom Oda radosti (An die Freude). V Sloveniji se igra ob sprejemih z vojaškimi častmi ob uradnih obiskih predsednika Evropske komisije in predsednika Evropskega parlamenta, ob uradnih slovesnostih ob praznovanju Dneva Evrope, lahko pa tudi ob drugih pomembnih prireditvah, povezanih z Evropsko unijo.
Himna EU se vedno igra s himno Republike Slovenije, pri čemer je na prvem mestu himna Republike Slovenije, ob sprejemih z vojaškimi častmi ob uradnih obiskih predsednika Evropske komisije in predsednika Evropskega parlamenta pa himna Republike Slovenije izjemoma odstopi častno mesto himni EU.