Kaj je določilo arbitražno sodišče?

• Arbitražno sodišče je določilo celotno kopensko mejo med Slovenijo in Hrvaško.

V skladu z arbitražnim sporazumom pri določanju kopenske meje uporabilo mednarodno pravo in v tem okvirju načelo uti possidetis, ki po razpadu države omogoča preoblikovanje prej administrativnih meja v mednarodne meje.

• Določilo je tudi mejo na morju med državama, ki doslej še nikoli ni bila določena.

Pri tem je arbitražno sodišče uporabilo mednarodno pravo, kot to določa arbitražni sporazum. Piranski zaliv je ohranil status notranjih morskih
voda, meja v zalivu pa je določena v skladu z načelom uti possidetis. 

Meja teritorialnega morja Slovenije in Hrvaške je modificirana sredinska črta.

• Arbitražno sodišče je določilo stik Slovenije z odprtim morjem.

Arbitražno sodišče je za določitev stika Slovenije z odprtim morjem uporabilo mednarodno pravo, pravičnost in načelo dobrososedskih odnosov za dosego poštene in pravične odločitve, upoštevajoč vse relevantne okoliščine.

Stik je določilo kot prostorsko območje, ki povezuje slovensko teritorialno morje z odprtim morjem. V območju stika velja svoboda komunikacije za vse ladje in letala - enakopravno in brez diskriminacije na podlagi državne pripadnosti - za namene dostopa do Slovenije in iz nje.

Arbitražno sodišče je tudi odločilo, da morata Slovenija in Hrvaška v šestih mesecih po sprejetju razsodbe ukrenita vse potrebno za njeno izvajanje, vključno s spremembo nacionalne zakonodaje, če je to potrebno.

Implementacija arbitražne razsodbe

Kljub zavračanju Hrvaške, da pristopi k implementiranju arbitražne razsodbe, Slovenija izvaja vse potrebno za uveljavitev razsodbe:

• ustanovila je Medresorsko koordinacijsko skupino za implementacijo razsodbe, ki koordinira uveljavitev razsodbe,
• posebno skrb namenja obmejnemu prebivalstvu, ki ga je razsodba neposredno prizadela,
• zavzema se za dialog s Hrvaško glede uveljavitve razsodbe,
• z diplomatskimi prizadevanji v mednarodni skupnosti skuša doseči, da bi Hrvaška spoštovala razsodbo.

Zgodovina določanja meje med Slovenijo in Hrvaško

Ker Slovenija in Hrvaška v številnih poskusih nista uspeli razrešiti spora glede meje na kopnem in morju, sta ob pomoči Evropske komisije 4. novembra 2009 podpisali arbitražni sporazum, s katerim sta ustanovili arbitražno sodišče, ki je v skladu s 3. členom arbitražnega sporazuma moralo določiti:

• potek meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško na morju in kopnem
• stik Slovenije z odprtim morjem in
• režim za uporabo ustreznih morskih območij.

Pri tem je arbitre 4. člen arbitražnega sporazuma tudi zavezal, da morajo pri odločanju glede stika in režima uporabiti poleg pravil in načel mednarodnega prava še pravičnost in načelo dobrososedskih odnosov za dosego poštene in pravične odločitve. Upoštevati pa morajo tudi vse relevantne okoliščine. 

Kako je potekala arbitraža

Slovenija in Hrvaška sta se s sporazumom dogovorili, da odprto mejno vprašanje preneseta pred arbitražno sodišče. Po sporazumu se v primeru, da sporazum ne določa drugače, uporabljajo Izbirna pravila Stalnega arbitražnega sodišča za razsojanje v sporih med dvema državama. Državi sta se tudi dogovorili, da bo tajništvo Arbitražnega sodišča opravljalo Stalno arbitražno sodišče (SAS) v Haagu.

11. februarja 2013 se je začel pisni del postopka s predajo memorandumov arbitražnemu sodišču, v katerem sta državi predstavili svoja stališča glede poteka meje. Vsebina dokumentov sicer ni javna (ker je arbitražni postopek v skladu s členom 6/5 arbitražnega sporazuma zaupne narave). Slovenski memorandum obsega preko 650 strani, okoli 5200 strani prilog in 250 strani zemljevidov, hrvaški memorandum pa obsega skupaj nekaj več kot 3600 strani.

Z izmenjavo memorandumov se je začel nov krog postopka – priprava protimemorandumov, tj. odgovorov na dejanska in pravna stališča druge strani.

Slovenija in Hrvaška sta 26. marca 2014 izmenjali še odgovora na protimemoranduma, saj pravila arbitrom omogočajo, da dopustijo še dodatni krog pisnega postopka, tj. odgovor na protimemorandum. Na predlog Slovenije je arbitražno sodišče odobrilo pripravo odgovora, ki je bil namenjen dodatni razjasnitvi dejstev in na novo predloženih dokumentov.

Ustna obravnava pred arbitražnim sodiščem je potekala v Haagu v Palači miru na sedežu Stalnega arbitražnega sodišča med 2. in 13. junijem 2014.  

Povzetek stališč obeh strani je razviden iz sporočila za javnost Stalnega arbitražnega sodišča z dne, 17. 6. 2014.