Sodoben potrošnik, državljan in javnost od deležnikov v verigi oskrbe s hrano in tudi od države pričakujejo, da bodo zagotavljali varno in kakovostno hrano, varovali naravne vire in se ustrezno odzivali na podnebne spremembe ter ohranjali vitalno podeželje.

Strateški okvir in ključni cilji delovanja kmetijstva in podeželja so opredeljeni v resoluciji Naša hrana, podeželje in naravni viri po letu 2021. Bistvo pristopa je ciljno strateško načrtovanje javne podpore za pridelavo in predelavo hrane in razvoj podeželja glede na naravne danosti slovenskega podeželja ter dejanske potrebe.

Slovensko kmetijstvo je lahko glede na naravne in strukturne danosti konkurenčno in odporno le ob izraziti usmeritvi v večjo dodano vrednost. Zato potrebujemo znanje, ustrezne pridelovalne tehnologije ter sodobno in konkurenčno živilsko-predelovalno industrijo. Poseben poudarek je na varstvu okolja in narave ter ohranjanju kmetijskih zemljišč, ki naj postane prednost in ne ovira gospodarjenja. Znanje, inovativnost, podjetništvo in povezovanje morajo postati gonilo napredka slovenske pridelave in predelave hrane ter podeželskega prostora.

Kmetijstvo v številkah

Gospodarska rast v Sloveniji je v letu 2022 znašala 2,5 % in se je v primerjavi z letom prej upočasnila. V letu 2022 se je nadaljeval trend zmanjševanja prispevka kmetijstva k deležu skupne bruto dodane vrednosti in zaposlenosti. Kmetijstvo skupaj z gozdarstvom, lovstvom in ribištvom je tako v letu 2022 k skupni dodani vrednosti prispevalo 2,1 %, k skupni zaposlenosti pa 6,3 %.

Leto 2022 je bilo za kmetijstvo že drugo leto zapored neugodno. Obseg kmetijske proizvodnje se je po začasnih statističnih podatkih zmanjšal še za slab odstotek, pri čemer je bil obseg rastlinske pridelave v primerjavi s predhodnim letom manjši za odstotek, obseg živinoreje pa se je ohranil na ravni predhodnega leta. Leto 2022 je najbolj zaznamovala suša, ki je močno prizadela letino, še posebej nekatere njivske posevke.

Stopnje samooskrbe so bile leta 2022 višje kot v letu prej pri sadju, mesu in medu, znižale pa so se pri žitu, krompirju, zelenjavi, mleku in jajcih. Domača proizvodnja je presegala domačo porabo pri mleku (130 %), mesu goveda (116 %) in perutninskem mesu (109 %). Stopnja samooskrbe pri žitu se je znižala na 73 % predvsem zaradi slabe letine koruze. Pri krompirju in zelenjavi je manjša domača pridelava prispevala k znižanju stopenj samooskrbe (36 % in 38 %). Ob povečani domači pridelavi je bila stopnja samooskrbe s sadjem (29 %) višja kot v predhodnem letu in nekoliko nad ravnjo povprečja zadnjih petih let. Stopnja samooskrbe se je pri prašičjem mesu zaradi opaznega upada prireje znižala na 41 %.

Cene kmetijskih pridelkov so se na agregatni ravni že drugo leto občutno povišale. Glede na leto 2021 so se cene povišale za 24,3 % (realno za 14,2 %). Zvišale so se cene rastlinskih pridelkov (zlasti žita, krompirja in oljnic), še izraziteje pa cene živalskih proizvodov (zlasti kravjega mleka, goveda, jedilnih jajc in prašičev). Proračunska izplačila, namenjena kmetijstvu, so v letu 2022 znašala 455,3 milijona evrov, kar je 13 % več kot leta 2021. Glavni razlog za povečanje izplačil je predvsem povečan obseg nacionalnih sredstev za različne odškodnine in izredna izplačila.

V letu 2022 se je blagovna menjava agroživilskih proizvodov s tujino povečala: vrednost izvoza se je povišala za 13 %, uvoza pa za 20 %. Slovenija tudi v letu 2022 ostaja neto uvoznica pri večini carinskih tarif agroživilskih proizvodov.

Podjetja v živilskopredelovalni industriji so v letu 2022 zaznamovali izraziti stroškovni pritiski, ki so vplivali na razmerja in delovanje celotnega prehranskega sistema. Nadaljevalo se je obdobje izrazite nestabilnosti, ki se je začelo z močno spremenjenimi pogoji ob pandemiji covida-19 in se nadaljevalo zaradi dogajanja v Ukrajini in s tem povezanih pretresov na trgih energentov in gnojil ter žit in oljnic. Agregatno je živilskopredelovalna dejavnost v poslovnem letu 2022 izkazala 164,2 milijona evrov neto čistega dobička (18,2-odstotna realna rast) in prav vse dejavnosti so leto končale s pozitivnim neto poslovnim izidom.

Skupna kmetijska politika EU

Skupna kmetijska politika (SKP) se je v šestdesetih letih 20. stoletja oblikovala zato, da bi ljudem omogočila dobro in cenovno dostopno hrano in da bi kmetovalci lahko zaslužili za dostojno življenje. Gre za dinamično politiko, ki se z reformami prilagaja vedno novim izzivom in potrebam družbe. Poleg zagotavljanja hrane je pozornost namenjena trajnostnemu razvoju, boju proti podnebnim spremembam in ohranjanju vitalnega podeželja.

Financiranje v okviru SKP prispeva k večji stabilnosti dohodkov kmetij, zagotavlja pomoč pri težavah na trgu in podpira širše podeželsko gospodarstvo ob upoštevanju potreb posameznih držav.

Strateški načrt skupne kmetijske politike (SN SKP) 2023–2027 je ključni programski dokument za izvajanje skupne kmetijske politike v Sloveniji v obdobju 2023-2027 in sledi naslednjim krovnim ciljem:

• konkurenčnost in odpornost kmetijskega sektorja,
• varstvo okolja in podnebja ter
• skladen razvoj podeželja.

S SN SKP 2023–2027 bo Slovenija zagotovila dolgoročno prehransko varnost, zeleni preboj in trajnostni razvoj slovenskega kmetijstva, gozdarstva, živilske industrije in podeželja. V kontekstu prehranske in energetske draginje ter podnebnih in okoljskih izzivov je ključna usmeritev SN SKP trajnostna pridelava hrane na celotnem območju države in povečanje samooskrbe, pri čemer so pomembna vsa območja in vsa kmetijska gospodarstva, ne glede na velikost, usmeritev ali tržno usmerjenost. Ta krovna usmeritev podaja odgovore na izzive prehranske varnosti kot tudi na okoljsko–podnebne izzive, ki so pred nami.

SN SKP za razliko od prejšnjih programskih obdobij skupaj strateško obravnava oba stebra SKP (prvi steber, ki vključuje neposredna plačila in sektorske ukrepe, ter drugi steber, ki vključuje ukrepe razvoja podeželja. Ta pristop prinaša novo dimenzijo in pozitivno vpliva na sinergije in dopolnjevanja med intervencijami, s tem pa prinaša tudi večje učinke obeh stebrov pri uresničevanju zastavljenih ciljev celotne SKP.

Za izvajanje ukrepov je na voljo skoraj 1,8 milijarde evrov:

• 700 milijonov evrov za prvi steber - neposredna plačila, vinski in čebelarski sektor (sredstva EU);
• 1,1 milijarde evrov za drugi steber – razvoj podeželja (polovica sredstev iz proračuna EU in polovica iz proračuna Republike Slovenije).