Vstop in prebivanje
Pomoč Slovenije državljanom Ukrajine
Kontaktne številke in informacije o pomoči, ki jo Republika Slovenija nudi beguncem iz Ukrajine.
Državljani Evropske unije in njihovi družinski člani
Državljani Evropske unije (EU) za vstop v Republiko Slovenijo ne potrebujejo vizuma ali dovoljenja za prebivanje. Vstopajo lahko z veljavno osebno izkaznico ali veljavnim potnim listom, ne glede na razlog vstopa v državo ali prebivanja v njej, zaradi zaposlitve, študija, samozaposlitve, preselitve in podobno.
Državljanu EU se vstop zavrne, če:
- nima veljavnih identifikacijskih dokumentov,
- mu je vstop v Republiko Slovenijo prepovedan,
- bi njegovo prebivanje v Republiki Sloveniji pomenilo resno in dejansko nevarnost za javni red, varnost ali javno zdravje.
Državljani EU lahko prve tri mesece po vstopu v državi prebivajo brez prijave prebivanja. Za daljše prebivanje morajo pred pretekom dovoljenega trimesečnega prebivanja pri upravni enoti pridobiti potrdilo o prijavi prebivanja. Za izdajo potrdila o prijavi prebivanja lahko zaprosijo tudi takoj po vstopu v Republiko Slovenijo.
Določbe Zakona o tujcih, ki se uporabljajo za državljane EU, se uporabljajo tudi za državljane držav članic Evropskega gospodarskega prostora in njihove družinske člane.
Potrdilo o prijavi prebivanja za državljana EU
Če želi državljan EU v Republiki Sloveniji prebivati dlje kot tri mesece, lahko takoj po vstopu v državo ali pred pretekom trimesečnega dovoljenega prebivanja pri upravni enoti vloži prošnjo za izdajo potrdila o prijavi prebivanja.
| Naziv storitve | Institucija |
|---|---|
| Ministrstvo za notranje zadeve |
Dovoljenje za prebivanje za družinskega člana državljana EU ali slovenskega državljana, ki ni državljan EU
Družinski člani, ki niso državljani EU, lahko prebivajo na območju Republike Slovenije brez dovoljenja za prebivanje tri mesece (90 dni) od dneva vstopa v državo. Če želijo tu prebivati dlje, morajo pred potekom 90-dnevnega zakonitega prebivanja zaprositi za izdajo dovoljenja za prebivanje za družinskega člana.
| Naziv storitve | Institucija |
|---|---|
| Ministrstvo za notranje zadeve |
Potrdilo o prijavi stalnega prebivanja za državljana EU
Potrdilo o prijavi stalnega prebivanja v Republiki Sloveniji z neomejeno časovno veljavnostjo lahko pridobi državljan EU, če v Sloveniji zakonito prebiva neprekinjeno pet let.
| Naziv storitve | Institucija |
|---|---|
| Ministrstvo za notranje zadeve |
Dovoljenje za stalno prebivanje za družinskega člana državljana EU, ki ni državljan EU
Za dovoljenje za stalno prebivanje družinski člani lahko zaprosijo po zakonitem in neprekinjenem petletnem prebivanju v Republiki Sloveniji.
| Naziv storitve | Institucija |
|---|---|
| Ministrstvo za notranje zadeve |
Državljani Švicarske konfederacije in njihovi družinski člani
Državljanom Švicarske konfederacije in njihovim družinskim članom, ki so tudi državljani Švicarske konfederacije, se dopusti vstop v Republiko Slovenijo na podlagi veljavne osebne izkaznice oziroma veljavnega potnega lista. Enako velja za napotene delavce – izvajalce storitev na območju Republike Slovenije, ki so državljani Švicarske konfederacije.
Če družinski član ali napoteni delavec ni državljan Švicarske konfederacije, temveč državljan tretje države (države, ki ni članica Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora), lahko v Republiko Slovenijo vstopi z veljavnim potnim listom, v katerem mora imeti vizum, razen, če je državljan države, ki za vstop v Republiko Slovenijo ne potrebuje vizuma.
| Naziv storitve | Institucija |
|---|---|
| Ministrstvo za notranje zadeve |
Državljani tretjih držav
Državljani tretjih držav, ki želijo v Republiko Slovenijo vstopiti in v njej prebivati zaradi turističnega, poslovnega, osebnega obiska, zaposlitve, študija, združitve družine ali drugih oblik ali namenov prebivanja, morajo pri diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije v tujini pred vstopom v Republiko Slovenijo pridobiti vizum (če ga za vstop na ozemlje Slovenije potrebujejo) ali dovoljenje za prebivanje.
Imetniki vizuma C, ki ga je izdala druga schengenska država, lahko v času veljavnosti vizuma vstopijo v Republiko Slovenijo in v njej prebivajo največ toliko časa, da skupna dolžina prebivanja v vseh schengenskih državah ne preseže 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju, oziroma do poteka veljavnosti vizuma, če je ta krajša od navedenega obdobja. Dovoljeno število dni prebivanja se lahko izračuna s spletnim kalkulatorjem (v angleščini).
Imetniki vizuma D, ki ga je izdala ena od schengenskih držav, lahko z navedenim vizumom in veljavno potno listino vstopijo v Republiko Slovenijo in v njej prebivajo največ toliko časa, da skupna dolžina prebivanja v vseh schengenskih državah, razen v državi, ki je dovoljenje za prebivanje izdala, ne preseže 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju, oziroma do poteka veljavnosti dovoljenja za prebivanje, če je ta krajša.
Imetniki dovoljenja za prebivanje, ki ga je izdala ena od schengenskih držav, lahko z navedenim dovoljenjem in veljavno potno listino vstopijo v Republiko Slovenijo in v njej prebivajo največ toliko časa, da skupna dolžina prebivanja v vseh schengenskih državah, razen v državi, ki je dovoljenje za prebivanje izdala, ne preseže 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju, oziroma do poteka veljavnosti dovoljenja za prebivanje, če je ta krajša.
Zakon o spremembah Zakona o tujcih za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine polnoletnemu družinskemu članu (v starosti od 18 do 60 let) določa tudi pogoj znanja slovenskega jezika na tako imenovani preživetveni ravni. Preživetvena raven jezika je raven znanja slovenščine, ki omogoča temeljno sporazumevanje v slovenskem jeziku, omejeno na preproste, predvidljive, vsakodnevne situacije, v katerih je izražanje rutinsko in se ponavlja.
Zakon je začel veljati 16. novembra 2023, pogoj znanja slovenskega jezika se uvaja postopoma.
-
1
Do 30. aprila 2024
Pogoja znanja slovenskega jezika na preživetveni ravni ni treba izpolnjevati.
-
2
1. maj 2024–31. oktober 2024
V postopku podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine je treba predložiti potrdilo o vpisu v neformalni izobraževalni program za odrasle za učenje slovenskega jezika ali potrdilo o vpisu v javnoveljavni izobraževalni program za odrasle, na podlagi katerega se ne pridobi javnoveljavna izobrazba. Tujcu pa ni treba predložiti potrdila o vpisu v tečaj, če predloži spričevalo o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenščine na vsaj vstopni ravni.
-
3
Od 1. novembra 2024 dalje
Pogoj znanja slovenskega jezika na preživetveni ravni je treba izpolnjevati.
Izpolnjevanje pogoja znanja slovenskega jezika se dokaže s potrdilom o opravljenem izpitu iz znanja slovenskega jezika na preživetveni ravni.
Vizumski režimi in vizumi
Vizumski režim, ki ga uporablja Republika Slovenija, je del pravnega reda Evropske unije. Deli se na države, katerih državljani potrebujejo vizum za vstop v Republiko Slovenijo (v angleščini) in države, katerih državljani vizuma za vstop v Republiko Slovenijo ne potrebujejo.
Slovenska diplomatska predstavništva in konzulati izdajajo schengenske (vizum A in C) in nacionalne vizume (vizum D). Za izdajo vizuma mora državljan tretje države predložiti zahtevano dokumentacijo in izpolnjevati pogoje, ki so predpisani z zakonodajo.
Vizum C
Vizum C je dovoljenje za vstop, ki se izda državljanu tretje države za tako imenovano kratkoročno prebivanje (do 90 dni). Vloga za vizum se odda pri tisti schengenski državi, ki je glavni cilj potovanja, in ne pri kateri koli. To vrsto vizumov lahko v imenu Slovenije izdajajo tudi druge schengenske države, če ima Slovenija z njimi urejen sporazum o zastopanju (v angleščini). Vizum C je mogoče podaljšati zaradi izjemnih okoliščin, ki imetniku onemogočajo vrnitev v izvorno državo.
Za vizum se zaprosi z ustrezno vizumsko vlogo in predpisano dokumentacijo, ki se lahko razlikuje glede na državo, iz katere prihaja državljan tretje države. Seznam dokumentacije je objavljen na spletnih straneh diplomatskih predstavništev in konzulatov, ki so pristojni za izdajo vizuma.
Garantno in povabilno pismo
V postopku izdaje vizuma mora državljan tretje države predložiti tudi overjeno in na upravni enoti registrirano garantno ali povabilno pismo.
| Naziv storitve | Institucija |
|---|---|
| Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve |
Vizum D
Vizum D je dovoljenje za vstop in prebivanje, ki ni krajše od 90 dni in daljše od enega leta. Imetniku omogoča, da z njim zaprosi za dovoljenje za prebivanje neposredno na upravni enoti. Vizuma D ni mogoče podaljševati. Zanj lahko zaprosijo državljani tretje države, ki spadajo v eno izmed skupin, ki so opredeljene v 20. členu Zakona o tujcih. Za vizum D lahko zaprosijo tudi državljani tretje države, ki ne potrebujejo vizuma za vstop v Republiko Slovenijo.
Postopek pridobitve vizuma
Najprej preverite, ali ste državljan tretje države (v angleščini), ki potrebuje vizum za kratkoročno prebivanje v Republiki Sloveniji.
Kako zaprositi za izdajo vizuma?
Prosilci za vizum morajo vlogo oddati osebno na diplomatskem predstavništvu ali konzulatu ali po zunanjem ponudniku storitev. Namen osebne oddaje vloge je omogočiti osebju diplomatskega predstavništva ali konzulata, da si oblikuje prvi vtis o vsebini vloge ter prosilcu zastavi vprašanja o namenu potovanja in predloženih dokumentih. Vlagatelji vlog za kratkoročni vizum morajo ob oddaji vloge elektronsko oddati vseh deset prstnih odtisov.
Kje je mogoče dobiti obrazce za vlogo za izdajo vizuma?
Obrazci vlog za izdajo vizuma so na voljo na vseh diplomatskih predstavništvih in konzulatih Republike Slovenije, kjer je mogoče vložiti vlogo za izdajo vizuma, ter na tej spletni strani. Obrazec vloge je brezplačen.
-
Vloge za izdajo schengenskega vizuma C (kratkoročni vizum)
Obrazci, prijavnice- Vloga za izdajo schengenskega vizuma C - angleško (pdf, 5.5 MB)
- Vloga za izdajo schengenskega vizuma C - slovensko/angleško (docx, 46 KB)
- Vloga za izdajo schengenskega vizuma C - slovensko/angleško/kitajsko (pdf, 470 KB)
- Vloga za izdajo schengenskega vizuma C - slovensko/rusko (pdf, 416 KB)
- Vloga za izdajo schengenskega vizuma C - slovensko/arabsko (docx, 48 KB)
- Vloga za izdajo schengenskega vizuma C - slovensko/turško (docx, 47 KB)
-
Vloga za izdajo vizuma za dolgoročno bivanje (vizum D)
Obrazci, prijavnice- Vloga za dolgoročni vizum - slovensko/angleško (pdf, 181 KB)
Kje je mogoče oddati vlogo za izdajo vizuma?
Podatki o slovenskih diplomatskih predstavništvih in konzulatih, kjer je mogoče vložiti vlogo za izdajo vizuma, so na voljo v rubriki Predstavništva Slovenije v tujini. Državljani tretje države, ki živijo v državi, v kateri ima Republika Slovenija diplomatsko predstavništvo ali konzulat s pooblastilom za vizumsko poslovanje ali dogovorjeno zastopanje v vizumskem poslovanju z drugo schengensko državo, morajo za vizum zaprositi na tem diplomatskem predstavništvu ali konzulatu. Informacije o lokacijah predstavništev držav članic in zastopanju dobite na spletni strani Evropske komisije (v angleščini).
Osebe, ki živijo v državi brez diplomatskega predstavništva ali konzulata Republike Slovenije ali diplomatskega predstavništva ali konzulata druge schengenske države, ki Slovenijo zastopa v vizumskem poslovanju, lahko za vizum zaprosijo na predstavništvu Republike Slovenije v drugi državi, pod pogojem, da so v državi izbranega predstavništva zakonito. Priporočamo, da se pred vložitvijo vloge za vizum povežejo z izbranim predstavništvom in pridobijo vse potrebne informacije glede uradnih ur, zahtevane dokumentacije in trajanja postopka.
Vlogo za izdajo vizuma za dolgoročno prebivanje (vizum D) je mogoče oddati le na pristojnem diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije, in ne na diplomatskem predstavništvu ali konzulatu drugih schengenskih držav, ki zastopajo Slovenijo.
Vlog za vizum ni mogoče oddati na:
- stalnih predstavništvih ali misijah Republike Slovenije pri mednarodnih organizacijah;
- konzulatih in generalnih konzulatih, ki jih vodi častni konzul ali častni generalni konzul.
V kakšen dokument je mogoče izdati vizum?
Potna listina, ki jo predloži vlagatelj, mora biti veljavna še najmanj tri mesece po načrtovanem odhodu iz schengenske države. Potna listina mora imeti dovolj prostih strani oziroma vsaj dve prosti strani in jo mora priznavati država, ki vodi vizumski postopek. Potne listine, ki jih ne priznavajo vse schengenske države, so dopustne, vendar veljajo posebna pravila glede vrste vizuma, ki naj bi bil izdan. Potne listine, ki jih schengenske države priznavajo, so navedene v razpredelnici potnih listin (v angleščini).
Ali se vizum lahko prilepi v potni list, ki se ne priznava?
Če država članica, ki prejme vlogo za izdajo vizuma, ne priznava prosilčeve potne listine, je mogoče izdati vizum, ki ga je treba prilepiti na poseben list za pritrditev vizuma. Če potne listine ne priznava nobena država članica, je vlogo mogoče razglasiti za nedopustno.
Kakšna spremljajoča dokumentacija se zahteva?
Dokumentacija za izdajo schengenskega vizuma se lahko razlikuje glede na državo, iz katere prihaja prosilec. Podrobni seznam zahtevane dokumentacije je dostopen na spletnih straneh predstavništev, ki so pristojna za izvedbo vizumskih postopkov. Splošni informaciji o spremljajoči dokumentaciji sta na tej spletni strani.
-
Spremljajoča dokumentacija za izdajo schengenskega vizuma
Podrobni seznam zahtevane dokumentacije je dostopen na spletnih straneh predstavništev, ki so pristojna za izvedbo vizumskih postopkov.Dokumentacije
Koliko časa traja postopek izdaje vizuma?
Vizumsko vlogo lahko vložite ne prej kot šest mesecev pred potovanjem in najkasneje 15 dni pred načrtovanim potovanjem.
Vloga za izdajo vizuma, oddana manj kot 15 koledarskih dni pred načrtovanim odhodom, je lahko sprejeta, vendar je treba prosilca obvestiti, da obravnava lahko traja do 15 koledarskih dni.
Kakšno potovalno zdravstveno zavarovanje potrebujem?
Prosilec mora pri oddaji vloge za vizum predložiti dokazilo o sklenjenem potovalnem zdravstvenem zavarovanju, ki vključuje načrtovane obiske in je sklenjeno za premijo v višini najmanj 30.000 evrov. Zavarovanje mora veljati za vse države schengenske države.
Tretja oseba, na primer oseba, ki prosilca vabi, lahko v Republiki Sloveniji sklene zavarovanje v imenu prosilca.
Ali je možna pritožba zoper odločitev v vizumskem postopku?
Prosilci se na odločitev v vizumskem postopku lahko pritožijo (29. člen Zakona o tujcih). Pisna pritožba mora biti v slovenskem jeziku in zasnovana tako, da vsebuje elemente pritožbe, kot jih določa Zakon o upravnem postopku. Pritožbo je treba v osmih dneh vložiti pri diplomatskem predstavništvu ali konzulatu, ki obravnavalo vlogo. Konzularna taksa za vložitev pritožbe znaša 153 evrov. V času reševanja pritožbe ni možna obravnava nove vloge za vizum.
| Naziv storitve | Institucija |
|---|---|
| Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve | |
| Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve |
Prijava prebivališča tujca v Republiki Sloveniji
Če je bilo posamezniku v Sloveniji izdano dovoljenje za začasno prebivanje ali vizum, mora prijaviti začasno prebivališče v osmih dneh od vstopa ali vročitve dokumenta oziroma od dneva začasne naselitve. Prijavo prebivališča lahko uredi pri upravni enoti območja, kjer prebiva.
Če je bilo izdano dovoljenje za stalno prebivanje, se pri upravni enoti v osmih dneh od vročitve dovoljenja uredi prijava stalnega prebivališča.
| Naziv storitve | Institucija |
|---|---|
| Ministrstvo za notranje zadeve |