Vlada Republike Slovenije je sprejela sklep, v katerem predlaga priznanje Palestine kot neodvisne in suverene države v mejah iz leta 1967 ali v katerih koli drugih mejah, dogovorjenih med Izraelom in Palestino ob nadaljnjem napredku glede dogovora o premirju v Gazi in izpustitvi talcev ter ob nadaljnjih reformnih prizadevanjih in opolnomočenju palestinske oblasti s ciljem rešitve dveh držav. Vlada Republike Slovenije bo sproti oziroma najpozneje do 13. junija 2024 ocenila uresničevanje pričakovanih dejanj iz omenjenega sklepa ter bo v primeru doseženega napredka, predlog za priznanje Palestine kot neodvisne in suverene države posredovala Državnemu zboru.

Sprejela je tudi izhodišča za postavitev spomenika slovenske osamosvojitve v Ljubljani. Komisija za pripravo izhodišč za postavitev spomenika slovenske osamosvojitve v Ljubljani je ob soglasju vseh navzočih članic in članov sprejela sklep, da v izhodiščih predlaga Vladi Republike Slovenije, da se kot lokacijo za postavitev spomenika določi Trg republike v Ljubljani, pri čemer se upoštevajo vsa kulturno-varstvena merila. Lokacija spomenika na Trgu republike ima svojevrstni zgodovinski pridih, saj je bila ključna manifestacija oziroma uradna razglasitev samostojnosti na tej lokaciji. Na Trgu republike je bila 26. junija 1991 uradno in slovesno razglašena neodvisna Republika Slovenija. Na osrednji državni proslavi se je zbral celotni državni vrh, tudi nekateri predstavniki tujih držav in množica ljudi. Takrat smo prvič razvili novo slovensko zastavo. Poudariti je treba, da je dvig zastave tudi izredno simbolen in čustven element naše samostojnosti in državnosti. Trg republike je postavljen pred stavbo parlamenta ter tako tudi simbolno ponazarja razmerje med ljudstvom in oblastjo. Kot mikrolokacijo za postavitev spomenika osamosvojitve na podlagi strokovnega mnenja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je komisija predlagala prostor, kjer zdaj stoji drog za zastavo in kjer je bila do premestitve zasajena lipa.

Vlada je potrdila predlog novega odloka o strategiji upravljanja naložb države, ki predstavlja glavno podlago za aktivno upravljanje državnih naložb. Nova strategija, ki jo bo obravnaval in potrjeval še državni zbor, bo nadomestila prvo strategijo iz leta 2015. Prilagojena je aktualnim razmeram, kot ključen ekonomski cilj pa opredeljuje dvig produktivnosti družb. Strategija upravljanja predstavlja osnovno orodje za aktivno lastništvo države, ki s tem upravljavcu naložb, to je Slovenski državni holding (SDH), delničarjem, širšemu kapitalskemu trgu in splošni javnosti sporoča svoje cilje pri upravljanju družb v lasti države. V strategijo je skupaj vključenih 84 kapitalskih naložb, ki bodo še naprej razdeljene na strateške, pomembne in portfeljske. Strateških naložb je 34 (40 odstotkov), pri njih pa mora SDH poleg ekonomskih in finančnih ciljev upoštevati tudi strateške cilje, ki jih določa strategija; pomembnih naložb, v katerih želi država ohraniti ključne razvojne dejavnike v državi, je osem (10 odstotkov); preostalih 42 naložb (50 odstotkov), s katerimi država poskuša doseči izključno gospodarske cilje, pa je portfeljskih. Delež strateških naložb (minimalni delež države je 50 odstotkov in en glas) je v predlogu nove strategije večji, kot je delež teh naložb v strategiji iz leta 2015, delež pomembnih (minimalni delež države je 25 odstotkov in en glas) in portfeljskih, s katerimi lahko SDH prosto razpolaga, pa je manjši kot v obstoječi strategiji. Splošni cilji pri upravljanju premoženja se nanašajo na področje človekovih pravic, družbene odgovornosti, enakosti spolov, obvladovanj tveganj, dviga produktivnosti in krepitve sistema korporativnega upravljanja družb v državni lasti, razvojne usmeritve države pa temeljijo na Agendi Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in Strategiji razvoja Slovenije 2030. Pri strateških naložbah pa so, kot omenjeno, določeni tudi strateški cilji, ki jih želi država uresničiti s posamezno strateško naložbo. Ključen ekonomski cilj strategije je dvig produktivnosti, torej da družbe z danimi sredstvi naredijo več. Eden od kazalnikov produktivnosti je dodana vrednost na zaposlenega. Ciljni donos na kapital celotnega portfelja je še vedno določen pri osmih odstotkih, pri čemer se upošteva tudi vrsta in specifičnost posameznih naložb.

Vlada je začela postopek priprave proračunov za leti 2025 in 2026. Na tako imenovani prvi proračunski seji je določila terminski načrt priprave in sprejela okvirni razrez proračunskih odhodkov po področjih ter se seznanila z osnutkom proračunskega memoranduma. Ob upoštevanju meje skupnih odhodkov, določene v nedavno sprejetem fiskalnem okviru za obdobje 2025-2027, lahko proračunski odhodki v obeh letih znašajo približno 17,1 milijarde evrov. Čeprav se lahko prihodnje leto odhodki glede na lani sprejeti proračun za leto 2025 zvišajo, bosta predloga proračunov sledila srednjeročnemu cilju vzdržnosti javnega dolga in ohranjanja primanjkljaja sektorja država pod mejo treh odstotkov bruto domačega proizvoda.