Novela na eni strani zagotavlja večjo zaščito vodnih virov in priobalnega pasu, na drugi strani pa pomembno povečuje sredstva za poplavno varnost. Z uveljavitvijo novele bo na priobalnem pasu onemogočena gradnja tovarn in drugih industrijskih objektov ter tudi zasebnih objektov. Pod zaostrenimi vodovarstvenimi pogoji bo na priobalnih zemljiščih mogoče graditi le še enostavne objekte javne rabe (denimo otroška in športna igrišča, čolnarne in podobno), a zgolj tam, kjer bodo to dopuščali prostorski akti občin. Občine bodo za spremembe prostorskih aktov, enako kot doslej, morale pridobiti soglasje Direkcije RS za vode in drugih pristojnih organov. Omejitve torej ostajajo, brez soglasij številnih strokovnih služb umestitev objektov v prostor ne bo mogoča.

S številnimi varovalkami, ki jih določa novela Zakona o vodah, gradnja na priobalnih zemljiščih nikakor ne bo dopustna v primeru ogrožene poplavne varnosti, ob tveganju za poslabšanje stanja voda ali če bi bilo to v nasprotju s cilji odgovornega in skrbnega upravljanja voda. Prav tako ne bo dopustno, da bi morebitni novozgrajeni objekti kakorkoli omejevali dostop do vode.

Poleg dodatne zaščite pitne vode in priobalnih zemljišč pa novi zakon, kot omenjeno, omogoča tudi večjo poplavno varnost. Povečujejo se namreč sredstva za vzdrževanje vodotokov. Na podlagi novele se lahko za vzdrževanje in sanacijo, poleg sredstev iz državnega proračuna, koristi tudi 17 milijonov evrov iz namenskih sredstev Sklada za vode. S temi sredstvi bi lahko zagotovili poplavno varnost za velik del prebivalcev ter njihovega premoženja.

Odločanje o morebitnih gradbenih posegih na območju priobalnega pasu bo z novim zakonom prešlo pod okrilje strokovnjakov iz direkcije za vode. Vlada tako ne bo več imela pravice določati izjem, o pobudah občin bo v celoti samostojno odločala stroka.

Vsebina novele Zakona o vodah 

Več informacij na spletni strani MOP