Minister je ob tej priložnosti povedal: »Ni zdravja brez duševnega zdravja,« in v nadaljevanju še dodal: »Med letoma 2008 in 2015 se je poraba zdravil pri mlajših od 19 let povečala za skoraj 50 odstotkov. V Sloveniji smo priča porastu števila zunaj-bolnišničnih obravnav in števila psihotropnih zdravil za otroke in mladostnike.«

Namen in vizija akcijskega načrta se v prvi vrsti osredotočata na zagotavljanje čim lažjega dostopa do kakovostnih virov pomoči na področju duševnega zdravja in predvidevata načine za preprečevanje duševnih motenj, varovanje človekovih pravic in celostno skrb za ljudi s težavami v duševnem zdravju. Po besedah  predstojnika Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Radivoja Pribakovića Brinovca, akcijski načrt uresničuje cilje na področju skupnostnega pristopa in zmanjševanja stigme duševnih težav, razvoja preventivnih dejavnosti in mreže centrov za duševno zdravje. Pri tem je minister Poklukar dodal, da se trenutno vzpostavljata po dva centra v Ljubljani in Mariboru ter en center v Škofji Loki. Do konca leta 2023 jih pričakujejo še devet za otroke in devet za odrasle.

Prednostni ukrepi, ki jih bo stroka v naslednjih letih uresničevala so: širitev mreže prej omenjeni centrov za duševno zdravje otrok in odraslih, razvoj specialističnih storitev v psihiatričnih bolnišnicah, nadgradnja in vzpostavitev novih programov promocije duševnega zdravja in preventive in ukrepi za odpravljanje kadrovskega primanjkljaja. Specifični cilji pa se po besedah ministra osredotočajo na  zmanjševanje posledic alkohola na duševno zdravje, preprečevanje samomorilnega vedenja, izobraževanje, raziskovanje, spremljanje in evalvacijo programa ter krepitev nevladnih organizacij, ki dopolnjujejo javno zdravstveno mrežo na področju duševnega zdravja.

Po besedah vodje službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Ljubljana, Marije Anderluh so, zaradi epidemije COVIDA-19, v letu 2021 beležili od 250- do 280-odstoten porast opravljenih storitev v primerjavi z letom 2019. Zato je posebna pozornost v načrtu namenjena mladim, ki so še posebej ranljivi, saj se kar 33 odstotkov duševnih motenj razvije do 14. leta starosti in 50% do 18. leta.

Za akcijski načrt so po besedah Poklukarja predvidena sredstva v višini 31 milijonov evrov, od tega več kot polovica za odkrivanje in pomoč otrokom.