Posvet je odprl minister za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Igor Papič, ki se je v uvodnem nagovoru osredotočil na načrte Vlade RS na področju inovacij. Pojasnil je, da je reorganizacija s katero bo odgovornost za politiko inovacij prevzelo novo ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije upočasnjena zaradi referendumske pobude o Zakonu o vladi, vendar potrdil, da se načrti ne spreminjajo. V načrtu je tudi vzpostavitev izvršilne agencije na področju tehnologije.

Po ministrovem nagovoru je predstavnik Evropske komisije Patrick Brenier (predstavitev v angleščini) udeleženkam in udeležencem posveta predstavil Novi evropski program za inovacije, ki ga je Evropska komisija sprejela v juliju in s katerim želi Evropo postaviti v ospredje novega vala visokotehnoloških inovacij in zagonskih podjetij. Pojasnil, da je potrebno nov program razumeti v kontekstu pobud in prizadevanj Evropske komisije za vzpostavitev celovitega Evropskega raziskovalnega prostora in ne ločeno od raziskav.

Sledila je panelna razprava, ki jo je moderiral generalni direktor direktorata za znanost dr. Tomaž Boh, v njej pa so sodelovali dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem in predsednica Sveta za visoko šolstvo, dr. Gregor Anderluh, predsednik KOsRIS in direktor Kemijskega inštituta, mag. Janko Burgar, podjetje Cosylab, mag. Nataša Vrhovec, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter g. Gorazd Jenko, Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Panelisti so med drugim opozorili na potencial in možnosti za vzpostavitev inovacijske doline na področju vodika in baterij v Sloveniji, pa tudi za dolgotrajno oskrbo, se strinjali s potrebo vzpostavitve samostojnega ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter z namero oblikovanja agencije za podporo tehnološkemu razvoju in inovacijam.

Govorci so pozdravili predloge evropskega inovacijskega programa na področju izboljšave dostopa do financiranja za inovativna podjetja in za razvoj človeških virov, a bili kritični do okolja za slednje v SIoveniji. Pri tem so bile posebej omenjene administrativne ovire pri urejanju dovoljenj za bivanje in delo tujih raziskovalcev ter težave pri zagotavljanju primernega plačila zanje v sistemu plač v javnem sektorju. V razpravi so bile izpostavljene dobre izkušnje z delovanjem SRIPov, pa tudi potreba po večji vključenosti v pobude I3 (medregijska vlaganja v inovacije v okviru kohezijske politike). Predvsem predstavnik industrije je poudaril nujnost večletnega stabilnega kažipota ukrepov in vlaganj v inovacije, ki bi z dolgoročno predvidljivostjo spodbudil tudi vlaganja industrije.

Udeleženke in udeleženci posveta so v anketi kot najbolj pomembno vodilno pobudo inovacijskega programa izbrali vodilno pobudo za spodbujanje, privabljanje in zadržanje talentov, znotraj te skupine izzivov pa so kot večji problem prepoznali privabljanje raziskovalcev iz tujine.

Za povečanje inovativnosti visokošolskih ustanov so pozvali k več podporam za povezovanje institucij na nacionalni ravni (v konzorcije, partnerstva) in na ravni EU v Evropska partnerstva, zavezništva, mreže ipd. Nekaj udeležencev je izrazilo mnenje, da slovenske spodbude za raziskave in inovacije premalo poudarka namenjajo interdisciplinarnosti, pa tudi prepoznanju vloge in povezovanju s področji kot sta humanistika in umetnost.

Pred zaključkom posveta sta predstavnici ministrstva, ga. Mateja Robič z Direktorata za visoko šolstvo in ga. Petra Žagar z Direktorata za znanost, predstavili aktualne informacije v zvezi z EU pobudami na področju visokega šolstva in znanosti. Generalni direktor dr. Boh je napovedal, da se bo prihodnji posvet Platforme znanja osredotočil na temo prenove okvira ocenjevanja raziskav, raziskovalcev in raziskovalnih ustanov. Moderatorka dogodka, ga. Urška Zupanec z Direktorata za visoko šolstvo, je na koncu udeleženke in udeležence povabila, da se odzovejo na vprašalnik o vzpostavitvi Digitalne platforme znanja, ko ga bodo prejeli. Ministrstvo namreč načrtuje vzpostavitev Digitalne platforme znanja, ki jo želi graditi skupaj z deležniki na način, da bo čim bolj koristna za vse zainteresirane uporabnike. Sledilo je neformalno mreženje.

Platforma znanja je pobuda ministrstva, s katero želimo vzpostaviti trajnejši okvir za redno informiranje deležnikov o aktualnih evropskih pobudah ter za učinkovito sodelovanje, sooblikovanje in izmenjavo mnenj na področjih visokega šolstva, raziskav in inovacij. Pobuda je bila letos uvrščena med finaliste natečaja Premik naprej 2022 za naj izboljšavo v javni upravi. Posnetek 3. posveta v okviru pobude je dostopen na Platforma znanja: "Inovacijski ekosistem: od silosov do sodelovanja".