Skoči do osrednje vsebine

Pozor, možne prevare pri spletnem nakupovanju!

S spletnim nakupom na lažni spletni strani ste lahko premoženjsko oškodovani, izpostavljeni pa ste tudi morebitni kraji osebnih podatkov, ki so lahko uporabljeni za druge prevare.

Na spletu se pojavlja vse več lažnih spletnih trgovin. Na Tržni inšpektorat je prispelo več prijav potrošnikov, ki so opravili nakupe preko različnih spletnih strani. Gre za spletne strani, kjer trgovci prodajajo različne izdelke bodisi priznanih blagovnih znamk ali pa povsem neznanih znamk. Nekateri ponujajo oblačila, obutev in različne modne dodatke, drugi ročno orodje in digitalne izdelke, tretji čudežna prehranska dopolnila ali zdravila, skratka vse, s čimer bi pritegnili potencialne kupce. Da je odločitev potrošnikov lažja, zagotavljajo visoke popuste oziroma izredno nizke cene, brez tveganj pri nakupu. Nemalokrat v spletnih trgovinah dodajo ime Slovenija ali Ljubljana, s čimer dajejo potrošnikom lažen občutek domačnosti in varnosti. Varnosti pa ne zagotavlja niti URL naslov s končnico .SI, saj to ne pomeni, da je upravljalec spletne strani slovensko podjetje.

Spletni prevaranti so na delu ves čas in je težko slediti vsem spremembam, zato se naši nasveti navezujejo na vse spletne trgovine, kjer so potrošniki izpostavljeni možnim zlorabam. Spletno trgovino je mogoče relativno hitro ustvariti, upravljalci spletnih strani pa velikokrat registrirajo več domen hkrati. Spletne trgovine so lahko aktivne ves čas ali pa jih upravljalci začasno umaknejo in kasneje ponovno aktivirajo. URL naslove hitro spreminjajo, tako da le-teh še ni mogoče povezati s spletnimi prevarami, zato je pri spletnih nakupih potrebno veliko previdnosti. Včasih spremenijo tudi ponudbo v spletni trgovini. Na takšnih spletnih straneh največkrat ne boste našli podatka o podjetju, ali pa bodo podatki izmišljeni. Nekateri sestavijo podatke več različnih legitimnih podjetij, navajajo celo sedeže podjetij, ki v Sloveniji opravljajo oglaševano dejavnost. Za komunikacijo s potrošniki se poslužujejo spletnih obrazcev ali pa elektronskih naslovov, ki so ustvarjeni pri brezplačnih ponudnikih elektronske pošte, kot npr. gmail.com, hotmail.com, yahoo.com itd. Nekateri imajo navedene tudi slovenske telefonske številke, ki pa so največkrat predplačniške, zato podatki o uporabniku niso znani, ali pa se telefonska številka nahaja v omrežju tujega operaterja in/ali z njo upravlja tuj ponudnik.

Ponudniki skušajo potrošnike zvabiti v hiter nakup bodisi z visokimi popusti ali izredno nizkimi cenami za izdelke, ki so zelo popularni. Spletne strani so prevedene v slovenski jezik, kar pa še ne pomeni, da gre za slovenskega prodajalca. Spletni prevaranti največkrat tekste delno prevedejo s spletnimi prevajalniki, ki so vedno boljši, delno pa tekste enostavno kopirajo z drugih, verodostojnih slovenskih spletnih strani. Tako lahko spletna stran deluje povsem legitimno, za njo pa se skriva nekdo, ki preži na potrošnike. Potrošniki so naročene izdelke bodisi plačali, pa pošiljka ni nikoli prispela, ali pa so plačilo izvedli po povzetju, prejeli pa so bistveno drugačne izdelke od pričakovanih. Nekateri potrošniki so uspeli vzpostaviti komunikacijo s prodajalcem, ki pa se čez čas, tako kot pri ostalih potrošnikih, ni več odzival.

Previdno tudi pri nakupih na socialnih omrežjih

Veliko mero previdnosti svetujemo tudi pri nakupih na socialnih omrežjih, kot npr. Facebook, Instagram, TikTok, saj se je povečalo število prevar. Oglasna sporočila z nizkimi cenami in zagotovili o 100% varnem nakupu so vedno pogostejša. Potrošnikom, ki se ob takšnem oglasu zadržijo dlje časa ali pa kliknejo nanj, se oglas pojavlja vedno pogosteje z namenom, da bi jih z mamljivo ponudbo prepričali v nakup. Ker so podjetja in naslovi izmišljeni ali pa sploh niso navedeni, je vračilo izdelkov nemogoče. Izogibajte se napeljevanju k hitrim nakupom brez preverbe, saj si tako lahko prihranite številne težave. V primeru, da nakupujete od fizične osebe, je za reševanje sporov pristojno sodišče.

Na kaj morate biti pozorni?

Za varno spletno nakupovanje lahko največ naredite sami s preventivnimi ukrepi. Vedno najprej poiščite in preverite podatke o prodajalcu. Načeloma so podatki verodostojnih spletnih trgovcev lahko dostopni že na njihovi spletni strani. Preverite sedež podjetja, telefonsko številko, elektronsko pošto in račun, s katerim poslujejo. Na različnih socialnih omrežjih in spletnih forumih lahko preverite kakšne imajo izkušnje z dotičnim podjetjem drugi potrošniki. Navedbe zadovoljnih kupcev v sami spletni trgovini so namreč lahko tudi izmišljene.

Priporočamo, da preverite domeno spletne strani na strani whois (v angleščini). Ugotavljamo, da je večina domen lažnih spletnih strani registriranih relativno kratek čas. Registrar domene je navadno javnosti skrit ali pa se prevaranti poslužijo storitev različnih podjetij, ki dodeljujejo in registrirajo domene, kot je na primer singapursko podjetje alibaba.com singapore e-commerce private limited. Na ta način so skriti za imenom nekoga drugega, ki pa ni lastnik spletne trgovine. Opozarjamo, da uporaba domene s končnico .si še ne pomeni, da gre za podjetje iz Slovenije, saj lahko domeno registrira kdorkoli.

Pogosto se zgodi, da med zadetki iskanja določenega izdelka najdete zapisan URL naslov na primer www.jordansslovenija.com, ko pa nanj kliknete, vas usmeri na spletno stran z drugačnim URL naslovom. URL naslov se lahko povsem razlikuje, lahko pa gre zgolj za zamenjavo vrstnega reda črk, drugačno končnico ali pa izpuščeno črko. To je razvidno tudi iz nekaterih zgoraj navedenih spletnih strani, ki imajo različne URL naslove, spletna trgovina pa je povsem enaka ali pa vsaj zelo podobna.

Možnost plačila po povzetju ne pomeni nujno tudi dodatne varnosti, saj kot smo že omenili, lahko prejmete bistveno drugačen izdelek od pričakovanega ali pa celo prazen paket.

Priporočamo ogled spletne strani Varni na internetu preko katere Slovenski center za posredovanje pri omrežnih incidentih SI-CERT uporabnike interneta seznanja z varno uporabo interneta ter s pastmi, na katere lahko uporabnik naleti pri tem.

Nakup blaga od neznanega oziroma nepreverjenega prodajalca je lahko tvegan, posebno, kadar ima ta sedež v tretji državi. Potrošniki se, v primeru težav z nakupom od prodajalca s sedežem v Sloveniji, lahko za pomoč obrnete na Tržni inšpektorat. Če se prodajalec nahaja v drugi državi članici Evropske unije, se lahko za pomoč obrnete na Evropski potrošniški center, ki kot del mreže evropskih potrošniških centrov, ustanovljene s strani Evropske komisije, nudi potrošnikom pomoč pri uveljavljanju pravic v razmerju do podjetja iz druge države članice EU. V primerih nakupa od prodajalca iz tako imenovane tretje države pa pomoč lahko iščete le pri morebitnih potrošniških organizacijah v državi prodajalca. Potrošnikom, ki spora s podjetjem, ki se nahaja v tujini, ne morejo rešiti sporazumno, največkrat preostane le sodna pot.