Fenologija je veda, ki proučuje zakonitosti periodičnih pojavov v razvojnem ciklu rastlin in živali. Pri rastlinskem svetu se opazuje različne razvojne faze kot so olistanje, cvetenje, zorenje plodov, jesensko obarvanje in odpadanje listja, pri živalskem svetu pa prvo oglašanje ptic, na primer kukavic spomladi in prileti ter odleti ptic selivk, na primer lastovic in štorkelj, razvoj žuželk in še mnogo drugega.

V zadnjih dveh desetletjih je fenologija pritegnila precejšnje zanimanje javnosti, še posebno, odkar je postalo nedvoumno, da se podnebje spreminja. Spomladanske fenološke faze danes nastopijo bolj zgodaj, jesenske pa kasneje kot še pred nekaj desetletji. Proučevanja več desetletnega niza podatkov iz evropskih fenoloških vrtov, med katerimi so bili tudi podatki fenološkega parka Tivoli, so pokazala, da se olistanje pojavlja v povprečju dobrih 6 dni prej, jesensko obarvanje listov pa nastopi 5 dni kasneje. Tudi letno rastno obdobje je 11 dni daljše kot je bilo še v začetku šestdesetih let.

Edini slovenski fenološki park lahko obiščete v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, v neposredni bližini Cekinovega gradu. Spremljanje fenoloških faz in druga opazovanja v parku izvaja Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), k vzdrževanju pa je leta 2011 pristopila Mestna občina Ljubljana, ki skrbi za urejenost parka. ARSO je pred dnevi v sodelovanju z Javnim podjetjem VOKA SNAGA v fenološkem parku zasadil pet novih dreves, in sicer rdeči bor (Pinus sylvestris), lipovec (Tilia cordata), češnja Bowenden (Prunus  avium), češnja Lutter (Prunus avium) in črni bezeg (Sambucus nigra). Gre za vrste, ki so pred leti že uspevale v parku, a so drevesa žal tekom let propadla ali pa bila poškodovana.

Tivolski fenološki park je del mednarodne mreže evropskih fenoloških vrtov, ki je nastala na pobudo Komisije za agrometeorologijo pri Svetovni meteorološki organizaciji. Mednarodna mreža danes šteje 89 fenoloških parkov na območju od Irske in Finske na severu, Portugalske na zahodu, Makedonije na jugu in Baltskih držav na vzhodu.

Mednarodni fenološki park je v ljubljanskem Tivoliju leta 1958 ustanovila takratna Hidrometeorološka služba Republike Slovenije. Prva drevesa so v parku posadili leta 1959, prve fenološke podatke pa so v mednarodno zbirko podatkov poslali leta 1963. V parku so posajeni listavci in iglavci ter nekaj grmovnic, ki sodijo med avtohtono evropsko drevesno vegetacijo. Vse drevesne vrste najdemo tudi v slovenskem prostoru - sivi topol, trepetlika, več vrst smreke, breza, vrbe, leska, jerebika, bukev, lipovec, češnje, rdeči bor, hrast in druge.

Vsa drevesa in grmi imajo enako gensko zasnovo kot drevesa, ki uspevajo v drugih parkih vključenih v mednarodno mrežo evropskih fenoloških parkov. Vsako drevo je klonski potomec ene matične rastline. Enaka genska zasnova izključuje gensko spremenljivost, ki bi jo rastline lahko nasledile pri razmnoževanju s semeni, kar je zelo pomembno pri primerjavi podatkov ob proučevanju vplivov okolja na fenološki razvoj teh rastlin. Njihov fenološki razvoj opazujemo po enotnih merilih, tako zbrani podatki pa so prava zakladnica informacij o spreminjanju okolja v širšem evropskem prostoru.