Prejemnica prestižne nagrade bo tista knjižnica, ki ji je v letu 2022 v novo zgrajeni knjižnični zgradbi najbolje uspelo združiti odprto in funkcionalno arhitekturo s trajnostnimi in kreativnimi informacijsko-tehnološkimi rešitvami.

Valvasorjeva knjižnica Krško deluje kot osrednja knjižnica za občini Krško in Kostanjevica na Krki. Nominacija pomeni velik uspeh in nagrado za 25-letno prizadevanje občin, vodstev in zaposlenih knjižnice za novo knjižnično zgradbo, ki so vsak na svoj način prispevali k temu izjemnemu uspehu. Ta je še toliko večji, ker so poleg krške knjižnice med nominirankami še tri veliko večje knjižnice, in sicer iz Barcelone (Španija), Sydneyja (Avstralija) in Šanghaja (Kitajska).

Splošne knjižnice veljajo za eno najpomembnejših institucij v sistemu vrednot, predstavljajo odprtost in enakopravnost ter posredujejo zavedanje o pomenu znanja v sodobni družbi. V obdobju informacijske tehnologije se knjižnice srečujejo z novimi izzivi in novimi nosilci nekdaj izključno tiskane besede. Pri iskanju novih poti so izredno uspešne, v organizaciji sodobnega življenja in konstrukciji nove družbene realnosti imajo pomembno mesto, pri čemer pa ne gre podcenjevati pomena knjižničnega prostora in dizajna. Knjižnica 21. stoletja ni več zgolj izoposojevalnica knjig, temveč je družabno in izobraževalno središče, center kulture in navdiha. Knjižnica je dnevna soba lokalne skupnosti v kateri lahko njeni uporabniki beremo, se družimo, izmenjujemo ideje, razmišljamo, se sproščamo, raziskujemo, preživljamo prosti čas in tudi osebnostno rastemo. Vse te družbeno pomembne vloge splošne knjižnice je IFLA prepoznala tudi v vsebinski zasnovi novega prizidka k zgradbi kapucinskega samostana Valvasorjeve knjižnice Krško, ki sta ga zasnovala arhitektka Vera Klepej Turnšek in arhitekt Tadej Dobrajc.

V svojih strateških dokumentih za oblikovanje in izvajanje kulturne politike splošnim knjižnicam pripisuje velik družbeni pomen tudi Evropska unija. Trenutno je v pripravi nov delovni načrt za kulturo (angleško Work Plan for Culture) 2023–2026, ki je dostopen na povezavi v angleškem jeziku. V okviru načrta za kulturo so knjižnice prepoznane kot:

• središča lokalnih skupnosti in kulturnih središč demokracije,
• dostopne točke in prenašalke kulturnih vsebin in znanj,
• pospeševalke razprave med oblikovalci politik, zasebnim sektorjem, organizacijami civilne družbe in državljanskimi pobudami.

To so teme, ki jih slovenske splošne knjižnice obravnavajo tudi v najnovejši Strategiji razvoja slovenskih splošnih knjižnic 2022-2027, v kateri je poleg razvoja bralne kulture in bralne pismenosti poudarjen pomen knjižnic kot središča povezovanja in vključevanja prebivalcev v družbo, informacijskega središča lokalne skupnosti, izobraževanja in ustvarjalnosti občanov ter trajnostnega razvoja, inovativnosti in proaktivnosti v času sprememb.

V Sloveniji imamo poleg 58 osrednjih knjižnic v 167 od skupno 212 slovenskih občin tudi še eno ali več krajevnih knjižnic, v 37 občinah pa je knjižnična dejavnost zagotovljena z bibliobusom ali s postajališčem premične zbirke.

Valvasorjevi knjižnici Krško za nominacijo iskreno čestitamo.

Več o nagradi in nominacijah lahko preberete v slovenskem ali angleškem jeziku.