Cilj predloga zakona je dokončna ureditev premoženjskih razmerij med Vzajemno, ustanoviteljem in njenimi zavarovanci oziroma člani, tudi tistimi, ki imajo ta status na podlagi pogodb dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, in sicer s preoblikovanjem Vzajemne v delniško družbo. Družba bo torej tudi po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in preoblikovanju lahko še naprej izvajala svojo dejavnost.

S preoblikovanjem Vzajemne v delniško družbo se na eni strani uredijo razmerja več kot 700.000 zavarovancev Vzajemne, in sicer z izplačilom njihovih deležev (če je vrednost deleža nižja od 70 evrov) oziroma s pridobitvijo delnic preoblikovane družbe. Na drugi strani pa se na enak način, bodisi z izplačilom deleža ali pridobitvijo delnic, ustanovitelju Vzajemne, to je ZZZS, zavaruje njegov premoženjski položaj, s čimer se zaščiti tudi javni interes.

Upravičenci do delnic v novi delniški družbi bodo tako ustanovitelj in tisti, ki bodo člani oziroma zavarovanci Vzajemne na 31. december 2023. Torej:

• ZZZS,
• člani oziroma zavarovanci Vzajemne, ki so imeli sklenjene pogodbe o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, članstvo pa jim je bilo z zadnjo novelo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-T) podaljšano do 1. januarja 2025,
• preostali zavarovanci oziroma člani Vzajemne, ki imajo sklenjene (tudi) druge zavarovalne produkte (in ne pogodb o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju).

Tako bodo tudi zavarovanci Vzajemne s sklenjenim dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem ohranili upravičenost do vloženih sredstev, ki bi jo zaradi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in posledično prenehanja članstva v Vzajemni, sicer izgubili.

Na tak način bo predlog zakona uravnotežil interese različnih deležnikov, upošteva pa tudi odločbo Ustavnega sodišča s 27. februarja 2006 (opr. št. U-II-1/06), v kateri je Ustavno sodišče opredelilo izhodišča, na katerih naj temelji (ustavnopravno skladno) preoblikovanje Vzajemne v delniško družbo.