Evropska komisija je včeraj popoldan objavila drugo poročilo o stanju digitalnega desetletja (nekoč: DESI), ki vsebuje celovit pregled napredka pri doseganju digitalnih ciljev, določenih za leto 2030 v programu politike digitalnega desetletja. Tako kot lani poročilo tudi letos ne vsebuje primerjalnega razvrščanja držav članic na lestvici uspešnosti, temveč za vsako od držav prepoznava njene močne točke digitalne preobrazbe, hkrati pa jasno usmerja na področjih, kjer so potrebni dodatni ukrepi. Letos je poročilu prvič priložena tudi analiza nacionalnih strateških načrtov digitalnega desetletja.

Slovenija je v zadnjem letu dosegla izjemen napredek na področju e-uprave, vključno z izvajanjem nacionalne sheme e-identitete. Prav tako je Slovenija dosegla visoko raven zrelosti e-zdravja, pri čemer je dostop do e-zdravstvenih zapisov ocenjen z 87,6 od 100 točk. Ta dosežek Slovenijo postavlja v ospredje digitalne preobrazbe v zdravstvenem sektorju v Evropi.

Na področju povezljivosti Slovenija izstopa z opaznim napredkom pri pokritju s 5G in z visoko stopnjo pokritosti z optičnimi vlakni do prostorov. S 78,5 odstotka gospodinjstev, ki imajo dostop do optičnih povezav, Slovenija močno presega povprečje EU, ki znaša 64 odstotkov. Ti dosežki Slovenijo postavljajo kot vodilno silo v prizadevanjih za digitalno povezljivost.

Na področju povezljivosti priporoča Evropska komisija nadaljevanje in dopolnjevanje ukrepov za reševanje izzivov 5G povezljivosti, zlasti na podeželju, nadalje zagotovitev dostopa novim vstopnikom za opravljanje inovativnih aplikacij ter pospeševanje uvajanja samostojnih jedrnih omrežij 5G.

Dodatni ukrepi

Kljub izjemnim dosežkom na več področjih poročilo izpostavlja tudi področja, kjer so potrebni dodatni ukrepi. Slovenija se mora osredotočiti na izboljšanje digitalne preobrazbe podjetij in krepitev digitalnih kompetenc prebivalstva. V Sloveniji močno primanjkuje strokovnjakov za informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), pri čemer se številna podjetja soočajo s težavami pri zaposlovanju, kar kaže na kritično vrzel na digitalnem trgu dela.

Da bi izboljšali digitalno pismenost prebivalstva, so na Ministrstvu za digitalno preobrazbo v teku številni projekti. Usposabljanj za dvig digitalnih kompetenc otrok in mladih se je v lanskem letu udeležilo preko pet tisoč oseb (letos računamo na trikrat večjo številko), usposabljanj za dvig digitalnih kompetenc se je v letu 2023 udeležilo preko 23 tisoč ljudi (letos računamo na podobno številko), digitalne spretnosti je na njim prilagojen način s pomočjo Mobilnih herojev krepilo preko pet tisoč starejših (letos pričakujemo še nekoliko višjo številko), tukaj pa so še Digi info točke na 162 lokacijah po državi, ki nudijo svetovanje in podporo prebivalcem pri uporabi digitalnih javnih storitev.

Trenutno smo na ministrstvu tudi v postopkih vzpostavitve kompetenčnih centrov na področju čipov in polprevodniških tehnologij ter umetne inteligence, kar bo ugodno vplivalo na spodbujanje in prenos vrhunskih tehnoloških kompetenc in zmogljivosti na področjih za podporo gospodarski, znanstvenoraziskovalni, razvojni in inovacijski dejavnosti v Sloveniji, vse to pa posledično na digitalno pismenost prebivalstva, število IKT strokovnjakov in digitalno intenzivnost gospodarstva.

Poročilo razkriva, da glede na sedanji scenarij skupna prizadevanja držav članic ne bodo dosegla ravni ambicij EU do 2030. Tako na nacionalni kot na EU ravni bodo za uresničitev zastavljenih ciljev potrebne dodatne naložbe, zlasti na področjih digitalnih spretnosti, visokokakovostne povezljivosti, uporabe umetne inteligence in podatkovne analitike v podjetjih, proizvodnje polprevodnikov in zagonskih ekosistemov.

Poročilo je poziv državam članicam, naj bodo bolj ambiciozne pri doseganju ciljev digitalnega desetletja. Slovenija je s svojimi dosežki že pokazala, da lahko postane vodilna država na področju digitalne infrastrukture, podjetij, znanj in spretnosti ter javnih storitev, kar bo ključno za prihodnjo gospodarsko blaginjo in družbeno kohezijo EU.

Na 14. mestu med državami EU27

Po najnovejših rezultatih redne primerjalne analize razvitosti storitev e-uprave v Evropski uniji 2024 ("E-Government Benchmark") se je Slovenija uvrstila na 14. mesto med državami EU27. Meritve so bile izvedene v novembru in decembru 2023.

Redna analiza "E-Government Benchmark" je pomembno orodje za strateško načrtovanje in upravljanje digitalne preobrazbe javnih storitev. Kaže napredek posameznih držav pri doseganju ciljev EU Digitalnega desetletja, primerjavo z drugimi državami in vključuje tudi primere dobrih praks v EU. Države si lahko z ugotovitvami pomagajo pri načrtovanju aktivnosti in resursov ter pri ovrednotenju učinkov različnih razvojnih projektov in ukrepov. Prav tako pa tovrstne analize omogočajo izmenjavo dobrih praks, znanja in izkušenj med državami ter bolj enotne in kvalitetne storitve javne uprave, ki izboljšujejo življenja državljanov in povečujejo konkurenčnost gospodarstva.

Uporabljeni nabor življenjskih dogodkov predstavlja tudi t. i. "ključne digitalne javne storitve", ki so pomembne z vidika ciljev EU Digitalnega desetletja 2030 ter z vidika ciljev nacionalne Strategije digitalnih javnih storitev 2030 in strategije Digitalna Slovenija 2030..

V lanskem letu so strokovnjaki Evropske komisije analizirali naslednjih pet življenjskih dogodkov:

• Redno poslovanje podjetja – spot.gov.si, edavki.durs.si, fu.gov.si, ajpes.si;
• Selitev – e-uprava.gov.si, gov.si, ljubljana.si, maribor.si, celje.si, murska-sobota.si, slovenjgradec.si, kranj.si, koper.si, velenje.si, novomesto.si, ptuj.si;
• Transport – e-uprava.gov.si, gov.si, dars.si, ljubljana.si, maribor.si, kranj.si, visitopker.si, kp-velenje.si, novomesto.si, js-ptuj.si, visitslovenjgradec.si, murska-sobota.si, zpo.si, lpp.si, marprom.si, potniski.sz.si;
• Spori majhne vrednosti – sodisce.si, eu-drzavljan.si, e-justice.europa.eu;
• Zdravje – zzzs.si, narocanje.ezdrav.si, zvem.ezdrav.si, zd-lj.si, zd-mb.si, zd-celje.si, zd-ms.si, zd-kranj.si, zdravniskazbornica.si.

Metodologija zajema štiri ključne dimenzije – naravnanost na uporabnika (razpoložljivost, uporabnost), transparentnost (ponujanje storitev, načrtovanje storitev, osebni podatki), mobilnost (čez-mejno) ter ključne dejavnike (eID, eDokumenti, registri, eVročanje).

Rezultati predstavljajo tudi enega od virov za spremljanje doseganja ciljev EU Digitalnega desetletja (razpoložljivost digitalnih javnih storitev za posameznike in podjetja) ter indeksa digitalnega gospodarstva in družbe DESI (4a4 Predizpolnjeni obrazci, 4a5 Transparentnost, 4a6 Podpora uporabnikom, 4a7 Mobilna prijaznost). Pomembna je tudi razpoložljivost storitev za državljane drugih EU držav.

Slovenija se po razvitosti storitev e-uprave v primerjavi z drugimi evropskimi državami uvršča okoli evropskega povprečja. Glede na dvoletno povprečje glavnih kazalnikov je Slovenija po splošni zrelosti e-uprave na 14. mestu med državami EU27. Kot slovenska primera dobre prakse sta tokrat izpostavljena "pridobitev podatkov na portalu SPOT za obračun nadomestila plače med začasno zadržanostjo delavca od dela zaradi zdravstvenih razlogov" in "PLADENJ – skupna platforma za nacionalno in čezmejno izmenjavo podatkov s podporo UI".

Evropska komisija medtem že pripravlja naslednji krog meritev po osveženi metodologiji, rezultati pa bodo objavljeni naslednje leto.

Analiza 2024 je dostopna na strani Evropske komisije