Kot je na današnji novinarski konferenci pred zasedanjem poudaril minister za naravne vire in prostor Jože Novak, se svet sooča s trojno planetarno krizo (z onesnaženjem naravnih virov, izgubo biotske raznovrstnosti in s podnebnimi spremembami) ter vodno krizo (preveč vode, premalo vode ali pa je ta slabe kakovosti). Za reševanje teh kriz je ključno tudi čezmejno vodno sodelovanje. In zato ni zanemarljivo, da bosta organizacija in izvedba desetega zasedanja pogodbenic in predsedovanje biroju Vodne konvencije v obdobju od 2024 do 2027 v globalnem merilu utrdila mednarodni ugled in položaj Slovenije kot vodnate države z mednarodno priznano in uveljavljeno tradicijo čezmejnega vodnega sodelovanja na vseh ravneh: bilateralni, regionalni in globalni.

V času podnebnih sprememb ne bo šlo brez okrepljenega sodelovanja med državami in regijami ter sodobnih pristopov, ne bo šlo brez premišljenih in čezmejno usklajenih ukrepov, da povečamo odpornost na ekstremne vremenske pojave v mednarodnih porečjih in povodjih. In prav tu vidimo Vodno konvencijo kot pravo in močno orodje za zagotavljanje mednarodnih interesov in ohranjanje ali nadgradnjo nacionalnih. Skupaj v mednarodnih povodjih in porečjih – tudi vode ne poznajo meja – ne more vsaka država delati po svoje, saj to vpliva na vse ostale. Vode so kot ožilje. To nam narava dokazuje vsak dan. Jože Novak, minister 

»Zaradi uničujočih poplav po vsem svetu na eni strani ter vse večjih tveganj suše na drugi strani je čezmejno upravljanje voda postalo izjemno pomembno strokovno, znanstveno in politično vprašanje,« je povedal minister Novak. Na zasedanju bomo predstavili izkušnje iz poplav avgusta 2023 in drugih dogodkov, izmenjavo znanj v regionalnem in globalnem merilu ter izkušnje, iskanja in dobre prakse povečevanja podnebne odpornosti. »Zasedanje pogodbenic bo torej priložnost za Slovenijo, da deli dobre prakse reševanja poplavne problematike, hkrati pa te pridobi od držav, ki imajo na tem področju večletne izkušnje.«

Ključno je, da države sodelujejo, že samo zaradi dejstva, da podnebne spremembe ne poznajo državnih meja, ter se trudijo odgovorno in s skupnimi pristopi prispevati k večanju podnebne odpornosti v čezmejnih porečjih in povodjih.

O programu zasedanja MoP 10

Tridnevno dogajanje na zasedanju MoP 10 je podrobneje predstavil dr. Aleš Bizjak iz Ministrstva za naravne vire in prostor, ki je že vrsto let v imenu Slovenije aktiven v Vodni konvenciji in bo naslednja tri leta predsedujoči biroju Vodne konvencije.

Dr. Bizjak je uvodoma nanizal, da čezmejna porečja in povodja rek predstavljajo dom približno 40 odstotkom svetovnega prebivalstva, ter da si 286 čezmejnih rek in jezer ter 592 vodonosnikov deli 153 držav.

Prvi dan zasedanja bo posvečen posebni osrednji razpravi v okviru tako imenovanega visokega segmenta na temo »Naše vode, naša prihodnost: čezmejno vodno sodelovanje za krepitev podnebne odpornosti.« Sodelovali bodo visoki predstavniki držav, ministri, namestniki ministrov, državni sekretarji, generalni sekretarji mednarodnih organizacij. Sklepi visokega segmenta bodo prispevali k razpravam na 29. svetovnem vrhu o podnebnih ukrepih v Bakuju v Azerbajdžanu novembra letos.

Za širšo javnost so poleg prvega dne zasedanja zagotovo zelo zanimivi tudi stranski dogodki – kar 14 jih bo – ki so predvsem priložnost za izmenjavo mnenj in izkušenj, idej in primerov dobrih praks med državami. Slovenija bo aktivno sodelovala v šestih stranskih dogodkih. Posebna pozornost bo namenjena slovenskim dosežkom na področju naprednih tehnologij, ki jih razvija Center odličnosti Vesolje-SI. Satelitske tehnologije namreč omogočajo bolj učinkovito upravljanje čezmejnih porečij in povodij ter hitrejše analize naših odzivov na naravne nesreče in podnebne spremembe.

V času triletnega predsedovanja biroju Vodne konvencije si je Slovenija zadala štiri prioritetne naloge. Poleg širitve članstva in izvajanja programa konvencije še bistveni nalogi:

• razvijanje podnebne odpornosti čezmejnih porečij in povodij v državah pogodbenicah in širše, na vseh ravneh upravljanja voda – nacionalni, bilateralni, subregionalni, regionalni in mednarodni. To bo doseženo z nadaljnjo krepitvijo mednarodnih in nacionalnih organov, institucij in rečnih komisij, z razvojem partnerstev med ključnimi deležniki v mednarodnem prostoru ter z uporabo sodobnih pristopov in metod celostnega čezmejnega upravljanja voda;
• uvajanje in širitev sodobnih satelitskih in drugih visokotehnoloških orodij ter tehnologij za zajem podatkov in izvajanje analiz v čezmejnih porečjih in povodjih držav pogodbenic, zlasti v luči podnebnih sprememb in krepitve podnebne odpornosti;

»Štejemo si v veliko čast, da nam je bila zaupana organizacija in izvedba tega zasedanja. To ni samoumevno. Sloveniji je mednarodna skupnost zaupala organizacijo in izvedbo zasedanja pogodbenic zaradi njene tradicionalne in prepoznavne ter aktivne vloge v čezmejnem vodnem sodelovanju na vseh ravneh – od bilateralne s sosednjimi državami, preko porečja Save in povodja Donave do ravni Združenih narodov,« je zaključil dr. Bizjak.

Sinergije predsedovanja Slovenije mednarodnim konvencijam – krepitev ugleda Slovenije

Slovenija trenutno že predseduje Alpski konvenciji in Barcelonski konvenciji, prihodnji teden prevzema predsedovanje Vodni konvenciji in konec leta tudi Konvenciji za varstvo reke Donave. Ta splet naključij postavlja Slovenijo za določeno obdobje v osrednji del čezmejnega vodnega sodelovanja. Sinergije, ki iz take situacije nedvomno izhajajo, bomo razumeli tudi v kontekstih slovenskih nacionalnih potreb in interesov.

O zasedanju MoP 10

Deseto zasedanje pogodbenic Konvencije o varstvu in rabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer (angleško 10th session of the Meeting of the Parties – MoP 10) bo potekalo od 23. do 25. oktobra 2024 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Zasedanje bo v imenu Vlade Republike Slovenije gostilo Ministrstvo za naravne vire in prostor v sodelovanju s sekretariatom Vodne konvencije pri Ekonomski komisiji Združenih narodov za Evropo (angleško United Nations Economic Commission for Europe – UNECE). 

Vodna konvencija je edini pravno zavezujoč mednarodni okvir za čezmejno vodno sodelovanje, ki deluje pod okriljem Združenih narodov. S širitvijo članstva so zasedanja pogodbenic konvencije danes največji mednarodni dogodek, usmerjen v čezmejno celostno upravljanje voda in vodno sodelovanje na vseh ravneh ter privabljajo visoke predstavnike držav pogodbenic in bodočih pogodbenic ter političnih, mednarodnih medvladnih in nevladnih organizacij in institucij.

Na zasedanju pričakujemo med več kot 600 udeležencev iz okoli 100 držav, vključno z visokimi predstavniki držav ter mednarodnih medvladnih in nevladnih organizacij. Program zasedanja bo vključeval visoki segment, splošni del zasedanja ter stranske dogodke.