V novem holdinškem skladu za podjetja in občine skoraj 280 milijonov evrov do leta 2029

Na današnji novinarski konferenci je minister Matjaž Han opozoril: »Živimo v nestanovitnih časih, ko se razmere na trgu hitro in trajno spreminjajo. Danes zato predstavljamo ukrep, ki bo mnogim podjetjem pomagal bodisi pri razvoju novih inovativnih produktov, bodisi pri njihovi preobrazbi v krožno ali energetsko bolj varčno delovanje.« Ob tem pa se je zahvalil vsem resorjem in SID banki za tvorno sodelovanje, ki je bilo potrebno, da je ukrep zaživel.

Minister za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksander Jevšek je dodal: »S finančnimi instrumenti, ki so se uspešno izvajali že v prejšnjih programskih obdobjih, bomo pomagali slovenskemu gospodarstvu do bolj ugodnih virov financiranja in s tem pospešili gospodarske aktivnosti. Tokratna novost je kombiniranje povratnih in nepovratnih sredstev za posamezen projekt, kar pomeni, da bodo na voljo krediti skupaj z nepovratnimi sredstvi. Pri vlaganjih kohezijskih sredstev v finančne mehanizme je pomembno tudi to, da se del sredstev povrne v sklad in se jih lahko ponovno porabi za investicije. Za evropsko kohezijsko politiko velja, da na vsak evro porabljenih kohezijskih sredstev ustvari 2,7 evra dodatnega BDP na ravni EU. Ima torej tudi pomemben učinek vzvoda, zato je vedno bolj usmerjena v konkurenčnost in razvoj.« 

Borut Jamnik, predsednik uprave SID banke: »Upravljanje prvega slovenskega Sklada skladov v obdobju 2014 - 2020 je bilo velik korak v razvoju učinkovitejše uporabe evropskih kohezijskih sredstev. Veseli nas, da je sistem, ki smo ga skupaj z ministrstvom zasnovali in izvajali, že v prvem poskusu dosegel visoko stopnjo uspešnosti – tako po obsegu plasiranih sredstev kot po izjemno nizkem deležu ugotovljenih nepravilnosti. To potrjuje, da je bil sistem dobro premišljen, zasnovan in voden. Z novim Holdinškim skladom bomo nadgradili dosedanje izkušnje, izboljšali procese in še okrepili našo vlogo pri uspešnejšem črpanju EU sredstev in spodbujanju trajnostnega razvoja slovenskega gospodarstva.«

Operacija »Finančni instrumenti 2021 – 2027« je pripravljena na podlagi »Predhodne ocene potreb trga in vrzeli financiranja«, ki jo je izvedel Deloitte. Izvajala se bo preko holdinškega sklada, vključevala pa bo ugodna posojila, kombinacijo posojil in nepovratnih sredstev ter garancije za bančne kredite s subvencijo obrestne mere. Študija sama navaja: »V primerjavi s financiranjem prek nepovratnih sredstev sta glavni prednosti finančnih instrumentov vračljivost vloženih sredstev ter možnost multiplikacije sredstev in finančnega vzvoda, zato so najbolj primerna oblika pomoči za projekte, ki generirajo zadosten finančni tok. Ta lahko zagotovi vračilo sredstev, ki so potem ponovno na voljo za druge projekte.«

Poleg tega sta gospodarsko ministrstvo in ministrstvo pristojno za energijo izvedli dodatne analize trga, in sicer za področje malih in srednje velikih podjetij in krožnega gospodarstva ter energetske učinkovitosti.

Sredstva holdinškega sklada bodo namenjena za podporo projektov podjetij v raziskave, razvoj in inovacije (68,8 milijona evrov), za mala in srednje velika podjetja (127 milijonov evrov), za prehod v krožno gospodarstvo za podjetja v lesno predelovalni industriji (44,1 milijona evrov), postopno celovito energetsko prenovo stavb za poslovne subjekte (21,9 milijona evrov) in za projekte, ki bodo prispevali k izvajanju trajnostnih urbanih strategij v mestnih občinah (11,3 milijona evrov).

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je skupaj z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo in Ministrstvom za naravne vire in prostor ob podpori Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj in Ministrstva za finance pripravilo »Ključne elemente finančnih instrumentov 2021 - 2027«, ki jih je 12. septembra 2024 sprejela Vlada Republike Slovenije. Gradivo vključuje usmeritve za naložbeno strategijo in načrtovanje finančnih instrumentov s strukturo upravljanja finančnih instrumentov prek holdinškega sklada in finančnih posrednikov. Izdelan program porabe sredstev predvideva več vplačil v holdinški sklad v obdobju upravičenosti. Podrobneje so predstavljeni učinek finančnega vzvoda, obrestna mera, upravljavska provizija in druge podrobnosti delovanja holdinškega sklada.

Kot upravljavec holdinškega sklada je bila skladno s pravili in merili Evropske komisije in na podlagi svojih izkušenj iz pretekle finančne perspektive, širokega pokrivanja različnih področij ter visoke strokovnosti izbrana SID banka. Na podlagi podpisa Sporazuma o financiranju lahko ta sedaj začne z izbiro finančnih posrednikov. To bodo komercialne banke oziroma javni skladi, ki bodo po prej omenjenih področjih izvedli posojila, kombinacije posojil in nepovratnih sredstev ter garancije za bančne kredite s subvencijo obrestne mere.

Finančni instrumenti 2014-2020

SID banka je uspešno povezala 318 milijonov evrov kohezijskih sredstev s potrebami slovenskega gospodarstva ter jih plasirala prek različnih finančnih produktov. Skupaj je bilo končnim prejemnikom posredovanih skoraj 550 milijonov evrov, kar predstavlja 1,8-kratnik začetnih sredstev. Financiranih je bilo več kot 12.000 projektov podjetij, občin in javnih ustanov – tudi v najzahtevnejših obdobjih, kot je bila pandemija COVID-19. Kljub kompleksnosti upravljanja in številnim vključenim deležnikom je bila raven ugotovljenih napak s strani domačih ali evropskih revizijskih organov izjemno nizka, kar potrjuje strokovno, odgovorno in učinkovito upravljanje javnih sredstev s strani SID banke.