Aplikacija SOPOTNIK omogoča vpogled v stanje prijavljenih površin iz zbirnih vlog ter spremljanje poteka sprememb na teh površinah.

Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (Agencija) je v letu 2020 pristopila k razvoju novih tehnologij, ki jih omogoča uporaba satelitskih posnetkov Sentinel v okviru programa Copernicus, ki deluje pod okriljem Evropske vesoljske agencije. Na osnovi teh posnetkov, so uslužbenci Agencije skupaj z zunanjim izvajalcem razvili spletno aplikacijo SOPOTNIK, ki omogoča vpogled v stanje prijavljenih površin iz zbirnih vlog ter spremljanje poteka sprememb na površinah kmetijskega gospodarstva za aktivacijo plačilnih pravic (AKT) in plačil območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (OMD).

Nehomogenost v smislu analize podatkov Sentinel-2 pomeni, da je ugotovljeno neskladje med prijavljeno površino poljine na zbirni vlogi in stanjem v naravi. Nehomogenost se lahko nanaša na Grafično enoto rabe kmetijskega gospodarstva (GERK), kar pomeni, da v naravi površino GERK-a sestavlja več kot ena vrsta rabe, ali pa na posevek, kar pomeni, da je na površini poljine v naravi prisotna več kot ena kmetijska rastlina (KMRS).

Primer travnikov na Gorenjskem

Primer njivske površine v Prekmurju

V nadaljevanju so prikazane časovne serije posnetkov Sentinel-2 planinskega pašnika na Veliki Raduhi v resnični in lažni barvni podobi. Prav tako je prikazan vpliv snega na vrednost signala NDVI (ang. Normalized Difference Vegetation Index).

Primer travnika na Cerkniškem polju

Pri barvni in lažno barvni podobi gre za kompozite treh plasti, pri katerih je vsaka občutljiva za drug razpon valovnih dolžin. Uporaba različnih barvnih kompozitov prispeva k lažji prepoznavi objektov na posnetku.

NDVI indeks je eden najbolj razširjenih vegetacijskih indeksov, ki se pri daljinskem zaznavanju uporabljajo za analizo rastlinskega pokrova na zemeljskem površju.

PlanetScope je konstelacija miniaturnih satelitov, ki se gibljejo v skupinah in zagotavljajo plačljivo dostopne podatke (satelitske posnetke) celotnega zemeljskega površja.

Sentinel-2 ima optični senzor, ki površje spremlja z 10 metrsko, 20 metrsko in 60 metrsko natančnostjo (odvisno od spektralnega kanala).

Sentinel-2 je namenski satelit, ki z optičnimi posnetki visoke ločljivosti zagotavlja spremljanje sprememb na površju.

Sentinel-1 je napreden radarski satelit, ki zagotavlja spremljanje vseh površin Zemlje v vsakem vremenu, tako podnevi kot tudi ponoči.

Evropska vesoljska agencija (ESA) v okviru programa Copernicus izvaja 6 operativnih misij Sentinel. Misija Sentinel zagotavlja podatke 24 ur na dan, sedem dni v tednu in vključuje radarsko in multispektralno slikanje za spremljanje kopnega, oceanov in ozračja.

Razmeroma pogosti prehodi satelitov Sentinel-1 in Sentinel-2 zagotavljajo posnetke površja vsakih 3 do 6 dni. Če te posnetke v določenem časovnem obdobju zložimo po vrstnem redu glede na datum nastanka in jih primerno obdelamo, lahko z njimi spremljamo rast pridelkov po fenoloških fazah, zdravstveno stanje rastlin, spravilo pridelkov, različne aktivnosti kot sta oranje in košnja in podobno.

Storitve programa Copernicus obsegajo šest področij: ozračje, morsko okolje, kopno, podnebne spremembe, varnost in izredne razmere.

Razvoj programa Copernicus je potekal v treh fazah. Predoperativna faza Copernicusa je bila razvojne narave, s pilotnimi projekti, in je potekala do leta 2010, nato pa so se leta 2011 pričele operativne dejavnosti, ki so trajale do leta 2012. V polni operativi, kot ga poznamo sedaj, deluje od leta 2014.

Copernicus, imenovan tudi »Evropske oči na Zemljo«, je program EU za opazovanje in spremljanje Zemlje.

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) bo upravičencem, ki bodo v letu 2021 oddali zbirno vlogo, od 1. 8. 2021 prek aplikacije SOPOTNIK omogočila vpogled v stanje kmetijskih površin za lastno kmetijsko gospodarstvo.