Decembra 1973 se je sklenila izjemna življenjska pot umetnostnega zgodovinarja, klasičnega arheologa, pesnika, pisatelja in prevajalca dr. Vojeslava Molèta. Tokratna arhivalija meseca – predlog za podelitev reda zaslug za narod I. stopnje – vsebuje njegov curriculum vitae do leta 1962. Predlog je junija 1962 pripravil Svet za kulturo in prosveto Ljudske republike Slovenije ter ga v obravnavo poslal Komisiji za odlikovanja Izvršnega sveta Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije. Le-ta predloga očitno ni potrdila.

Leto 2017 je razglašeno za Plečnikovo leto, saj mineva 145 let od rojstva in 60 let od smrti slavnega slovenskega arhitekta. O Plečnikovem življenju in delu je po arhitektovi smrti nastalo veliko filmov, posnetih tako v Sloveniji kot na Češkem. V Slovenskem filmskem arhivu smo posebej ponosni na dokumentarne posnetke, ki prikazujejo Plečnika ter njegove dosežke še v času njegovega življenja. Za tokratno arhivalijo meseca pa smo izbrali zvočni umetniški film Mojster Plečnik režiserja Mirka Groblerja iz leta 1952, ki je nastal ob arhitektovi osemdesetletnici.

Arhiv Republike Slovenije v različnih fondih in zbirkah hrani več kot dva tisoč urbarjev. Urbarje so praviloma pisali oskrbniki zemljiških gospostev in le izjemoma zemljiški gospod sam. Predstavljeni urbar graščin Bogenšperk in Lihtenberk je v tem smislu izjemen; spisal ga je namreč Janez Vajkard Valvasor.

Zapisnik o zaslišanju župljanov župnije Ig spomladi 1782 je nastal v okviru preiskave zoper tamkajšnjega župnika Jožefa Gollmayerja, ki so mu župljani očitali uvajanje »novotarij« pri delitvi zakramentov pokore, evharistije in bolniškega maziljenja. Zaslišanje prič je pokazalo tudi, da naj bi se ižanska duhovščina pri dušnopastirskem delu opirala na nepravoverne knjige, med katerimi so izstopale janzenistične.

Avgusta 1944 je bila po dvoletnem skrivanju na podstrešju stare amsterdamske hiše skupaj s sostanovalci aretirana judovska družina Frank. Med aretiranimi člani družine sta bili tudi Anna in Margot. Spomladi 1945 sta umrli v taborišču Bergen-Belsen. Aretiral jih višji narednik SS Karl Josef Silberbauer, uslužbenec Gestapa in Sicherheitsdiensta v okupirani Nizozemski. Njegov uslužbenski karton hranimo v Arhivu Republike Slovenije.

"Transport Blending Facility" (TBF) v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE) predstavlja nov pristop k spodbujanju sodelovanja med vlagatelji zasebnega sektorja ter finančnimi institucijami, v projektih, ki prispevajo k okoljski trajnosti in učinkovitosti prometnega sektorja v Evropi, in sicer za:
- uvajanje evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa (ERTMS) in
- uporabo alternativnih goriv.

Sredi aprila 2016 bo minilo 500 let od pomiritve spora med mekinjskim samostanom in mestom Kamnik zaradi sečnje lesa na območju Kamniške Bistrice. Razsodbo sta izdala kranjski deželni glavar Janez Auersperg in kranjski deželni vicedom Erazem Braunbart. Poravnalna listina je bila spisana v dveh enakih izvodih in overovljena z visečima pečatoma obeh izstaviteljev. Predstavljena listina se hrani v Zbirki listin in je ena izmed 220 listin serije Listine samostana klaris Mekinje.

Izgradnja hidroelektrarne v Medvodah je, poleg proizvodnje električne energije, vplivala tudi na podobo krajine, saj je z zajezitvijo reke Save nastalo Zbiljsko jezero. Zato je arhivalija meseca junija namenjena dokumentom, ki pričajo o gradnji medvoške hidroelektrarne v letih 1947–1953.

Prvi seznami telefonskih naročnikov se pojavijo neposredno ob začetkih delovanja telefonskih omrežij. 140 let po Bellovem izumu elektromagnetnega telefona predstavljamo Imenik telefonskih naročnikov in telefonskih uradov za Slovenijo, ki uvodoma podaja tudi splošna navodila, kako sploh uporabljati telefon, s pregledom telefonskih naročnikov pa niza utrinke iz življenja 99 slovenskih krajev v letu 1922.

Osnutek govora Edvarda Kocbeka na sestanku s predstavniki vodstva Komunistične partije Slovenije oktobra 1946 s poznejšim naslovom Interpelacija Edvarda Kocbeka o ravnanju s krščanskimi socialisti in kristjani na sestanku s partijci je povedna, natančno ubesedena kritična ocena prvega povojnega leta in jasno zrcali temeljne poteze časa. Priča pa tudi o eni ključnih etap v povojnem razhodu Kocbeka in vrha Komunistične partije Slovenije.

Arhivalija meseca nas popelje v napeto prevratno obdobje izpred stotih let. Predstavlja pogodbo, ki sta jo 27. 11. 1918 v Mariboru podpisala poveljnik Štajerskega obmejnega poveljstva Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, general Rudolf Maister, in pooblaščenec nemško-avstrijskega Odbora za javno blaginjo in poveljnik graške vojne komande, polkovnik Rudolf Passy. Pogodba naj bi predstavljala izhodišče demarkacijske črte med sprtima stranema na Štajerskem in Koroškem ter zagotovila mir. A uradna politika dejanj svojih vojaških poveljnikov ni odobravala.

23. decembra 2017 bo minilo 200 let, odkar je avstrijski cesar Franc I. podpisal patent o izdelavi franciscejskega katastrskega operata. Takrat nastalemu katastru danes brez najmanjšega zadržka pripisujemo oznako prvovorstnega arhivskega gradiva in kulturnega spomenika v evropskem okviru, saj v ostali Evropi v času nastanka ni imelo enakovrednega zgleda.

Gradivo, ki v Arhivu Republike Slovenije predstavlja osebni fond Ivana Mohoriča, se delno nanaša na ustvarjalčevo delo pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo in na delo pri ministrstvih v stari Jugoslaviji. Največ je gradiva, ki je nastalo pri raziskovanju zgodovine slovenskega gospodarstva, nekaj je tudi korespondence. Razkriva pa tudi drugo plat pravnika, ekonomista in gospodarstvenika, umetniško žilico Ivana Mohoriča. Vse seje in sestanki namreč niso bili vedno konstruktivni in jih je Mohorič verjetno dojemal kot razvlečene in dolgočasne.

V mesecu decembru 2015 praznujemo že 25. obletnico prelomnega obdobja slovenske zgodovine – plebiscita za samostojno in neodvisno državo. Arhiv Republike Slovenije je leta 2013 v okviru prevzema gradiva o plebiscitu izvedel tudi prevzem elektronske podatkovne zbirke »Plebiscit 1990«, pri čemer je šlo za enega prvih prevzemov arhivskega gradiva v elektronski obliki.

Drugo polovico 16. stol. so življenje v Ljubljani zaznamovala trenja med katoličani in luterani. Ob deželnem knezu in ljubljanskem škofu ter članih stolnega kapitlja so bili na katoliški strani med bolj izpostavljenimi redovniki, zlasti frančiškani. Ker pa je bilo stanje v ljubljanskem frančiškanskem samostanu očitno slabo (imel je le dva patra), so skrb zanj pokazali deželni knez, njegovi uradniki na Kranjskem in ljubljanski škof Konrad Glušič. V arhivu vicedomskega urada za Kranjsko se je o tem ohranilo več dokumentov.

Junija mineva 49 let od prvega čarterskega poleta preko Atlantika v zgodovini jugoslovanskega civilnega letalstva. Čez lužo je poletelo letalo Adrie Avioprometa, predhodnice današnje Adrie Airways, ki je postavilo jugoslovanski rekord v dolžini in neprekinjenemu trajanju leta.

Po odhodu Francozov, ki so Kranjsko vključili v Ilirske province in ukinili deželne stanove, je sledila previdna restavracija avstrijske oblasti. S cesarskim patentom je bila avgusta 1818 obnovljena tudi »stanovska ustava«. Patent je v zbirki listin ohranjen kot tisk v nemškem jeziku, bolj razširjena pa je bila dvojezična, nemško-slovenska različica. Patent je bil pravni akt brez resnične vsebine. Kranjski stanovi niso odločali praktično o ničemer več, bili so senca svojih prednikov, »živ mrlič«, kot se je izrazil Sergij Vilfan.

Arhiv Republike Slovenije hrani v zapuščini filmskega ustvarjalca Dušana Povha njegovo korespondenco, filmsko literaturo, pogodbe, osebne dokumente in tudi izvirnike snemalnih knjig za serijo o Medvedu Bojanu. Slovenski filmski arhiv pa hrani vseh 37 animiranih filmov o simpatičnem otroškem liku, ki z barvami in risanjem na svojstven način ustvarja različne, mnogokrat tudi namišljene situacije.

Žitno skladišče za potrebe idrijskega rudnika so zgradili v 60. letih 18. stoletja. Ko je sto let kasneje z izgradnjo železnice proti Trstu prenehal promet po Ljubljanici, je stavba izgubila svoj pomen, zato jo je država prodala. V fondu Deželne gradbene direkcije v Ljubljani pa se je ohranilo precej zanimivih načrtov, od katerih tokrat predstavljamo dva.

V tokratni arhivaliji meseca predstavljamo zapisnik 1. seje stavkovnega odbora znamenite litostrojske stavke decembra 1987. Na dnevnem redu seje je bila obravnava sklepov in zahtev, ki so jih delavci Litostroja izrekli na protestu pred takratno slovensko skupščino in kasneje v Cankarjevemu domu. Zapisnik je del osebnega fonda Franceta Tomšiča, ki ga je Arhiv Republike Slovenije prevzel leta 2014, govori pa o Tomšičevi vlogi v procesu demokratizacije in nastanka samostojne slovenske države.