Arhivalija meseca je pismo češkoslovaškega ministra za pravosodje dr. Aloisa Neumana, ki ga je 6. avgusta 1966 poslal zveznemu sekretarju za pravosodje Socialistične federativne republike Jugoslavije Miloradu Zoriču. Iz pisma razberemo, da je češkoslovaški minister dlje časa spremljal situacijo v zvezi z dvema obsojencema 8. dachauskega procesa. Izrazil je veliko razočaranje nad dejstvom, da sta bila oba le pomiloščena oz. izpuščena iz zapora, ne pa tudi rehabilitirana.

Naročilo iz leta 1609, ki ga je v imenu deželnega kneza Ferdinanda II. notranjeavstrijska dvorna komora poslala ljubljanskemu škofu Tomažu Hrenu in kranjskemu deželnemu vicedomu Jožefu Panitzolu, je droben, a dragocen košček v mozaiku raznovrstnih arhivalij o tej cesarski oziroma deželnoknežji ustanovi. Potrjuje dejstvo, da oblastem v Gradcu (in pozneje na Dunaju) ni bilo vseeno, kako posluje dvorni špital, poleg meščanskega špitala edina dolgotrajnejša špitalska ustanova v zgodnjenovoveški Ljubljani.

Objavljamo seznam izdanih publikacij Arhiva Republike Slovenije.

V okviru projekta e-ARH.si se je 23. in 24. novembra 2016 v Hotelu Mons, Fourt Points by Sheraton v Ljubljani odvijala prva mednarodna konferenca projekta e-ARH.si.

V okviru projekta e-ARH.si se je 22. in 23. novembra 2017 v Austria Trend Hotelu v Ljubljani odvijala druga mednarodna konferenca projekta e-ARH.si.

V okviru projekta e-ARH.si se je 7. in 8. novembra 2018 v Austria Trend Hotelu v Ljubljani odvijala tretja mednarodna konferenca projekta e-ARH.si.

Projekt e-ARH.si se je predstavil na znanstveni konferenci Alme Mater Europaea.

Projekt e-ARH.si se je predstavil na mednarodni konferenci Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja.

Projekt e-ARH.si se je predstavil na mednarodni konferenci Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja.

V okviru projekta e-ARH.si je 28. oktobra 2017 v Tehnološkem parku v Ljubljani potekal prvi delovni sestanek projekta e-ARH.si.

V okviru projekta e-ARH.si je 24. maja 2018 v prostorih Austria Trend Hotela v Ljubljani potekal drugi delovni sestanek projekta e-ARH.si.

V okviru projekta e-ARH.si je 20. septembra 2018 v prostorih Austria Trend Hotela v Ljubljani potekal tretji delovni sestanek projekta e-ARH.si.

V okviru projekta e-ARH.si je 27. marca 2019 v prostorih Ministrstva za kulturo potekal četrti delovni sestanek projekta e-ARH.si.

V letošnjem aprilu bo minilo šesto let, odkar je avstrijski nadvojvoda in kranjski deželni knez Ernest Železni z razmeroma skromno listino potrdil, da so mu gospodje, vitezi in oprode dežele Kranjske dovolili pobrati davek od svojih podložnikov ter mu po potrebi tudi sicer stali ob strani. Ernest je ob tem obljubil, da odobritev davka (pomoči) kranjskim plemičem in njihovim pravicam ne bo škodovala ter da v prihodnje take pomoči ne bo več zahteval niti sprejel.

Služba državne varnosti je želela okrog leta 1980 izboljšati stanje na področju vzpostavljanja in nadzora radijskih zvez. Njene akcije v tujini so postajale vse pogostejše, prav tako potrebe po nadzoru radijskega prometa tujih policij in možnih tujih agentov. Tako so se lotili raziskave tržišča in nabave »prototipov« opreme, ki bi omogočali prikrite komunikacije z agenti na terenu.

Med največje, vendar nerealizirane turistične projekte v Sloveniji sodi projekt »Triglavske žičnice«. Nosilec projekta je bil Zavod za izgradnjo športno turističnih centrov v Triglavskem gorstvu, ki je septembra 1963 v svojem poročilu o delu in v Predlogu za vključitev Triglavskih žičnic v sedemletni plan Socialistične republike Slovenije navedel več razlogov za izvedbo projekta.

Arhiv Republike Slovenije je v letu 2014 prejel donacijo, ki med drugim vsebuje del zapuščine dr. Igorja Breznika; v njej je tudi zbirka risb iz italijanskega koncentracijskega taborišča Gonars. V zbirki sta dva akvarela in 21 risb, ki so bile vse ustvarjene v taborišču leta 1942. Avtor večine risb in akvarelov je Valentin Horvat.

Letos mineva petsto let od največjega kmečkega upora na Slovenskem, ki ga že sočasni viri imenujejo slovenski kmečki punt (Windischer Bauernbund). Predstavljeni dokument je nastal po zboru kranjskih deželanov v Ljubljani in Kamniku, kamor se je ob uporu zateklo veliko plemstva. Instrukcija za Sigmunda Lamberga s Črnela, ki ga je kranjsko plemstvo izbralo za odposlanca k cesarju Maksimilijanu, vsebuje dragocene podatke o poteku upora.