Kremelj se zaveda, da tudi najhujše taktike ustrahovanja, kot je izstrelitev manevrirnega izstrelka na otroško bolnišnico, ne bodo zlomile ukrajinskega odpora, dokler bosta EU in Nato podpirala Ukrajino. Zato je osrednji cilj dezinformacijskih kampanj izkoristiti vsako resnično ali namišljeno razpoko v enotnosti članic EU in Nata za oslabitev teh organizacij.

Prejšnji teden se je na evropskem političnem prizorišču zvrstilo kar nekaj prelomnih dogodkov. Evropski svet je imenoval novo politično vodstvo EU za naslednjih pet let, v Franciji pa je potekal buren prvi krog predčasnih parlamentarnih volitev. Prokremeljski dezinformacijski ekosistem ni spregledal nobenega od teh dogodkov.

Ne mine niti en dan, da ne bi iz Kremlja poročali o grešnem kozlu, s katerim skušajo pojasniti tragedije, ki jih je Rusija sama povzročila.

Medtem ko so si svetovni voditelji vzeli čas za razmislek o pravi večstranski rešitvi za pravični in trajni mir v Ukrajini, je Kremelj še vztrajnejši pri svoji vse bolj bipolarni mentaliteti iz časa hladne vojne »mi proti njim«, da bi prikril imperialistični apetit Rusije po vojni in osvajanju pod pretvezo, da si želi mir in varnost za vse.

Vojne, še posebej tiste, ki se pripisujejo drugim, so ključni element kremeljskih prizadevanj, da bi svet oblikovali po svojih načrtih.

Volilna udeležba na evropskih volitvah se je v primerjavi s prejšnjimi pred petimi leti povečala v 14 državah članicah EU. Med državami, kjer je šlo tokrat na volišča veliko več ljudi kot leta 2019 je Slovenija, kjer je bila volilna udeležba višja za 12 odstotnih točk.

Ostareli kremeljski lakaji se zatekajo k priložnostnemu jedrskemu blefiranju, medtem ko si prokremeljski akterji prizadevajo izčrpavati in zavajati tako preverjevalce dejstev kot medijske organizacije.

Od 6. do 9. junija bo okoli 370 milijonov Evropejcev izbiralo 720 poslancev novega sklica Evropskega parlamenta, kar je 15 več, kot jih je trenutno. Enega poslanca več, torej devet, bo po novem imela tudi Slovenija.

V zadnjih desetletjih 19. stoletja je bil v Evropi in na Slovenskem opazen izrazit vzpon antisemitizma. Ta je bil vraščen v vse sloje slovenske družbe ne glede na ideološke ali stanovske razlike, ni pa bil tuj niti avstrijski državni upravi. O precej bizarnem primeru pričajo dokumenti iz procesa zoper Abrahama Diamanta iz leta 1887, ki so ohranjeni v fondu Državnega tožilstva v Ljubljani.

V 17. stoletju je bilo gospostvo Hrastovec eno od središč čarovniških procesov. O procesu proti Marini Vukinec je ohranjeno izčrpno poročilo, ki ga je 20. decembra 1673 napisal krvni sodnik Volk Lovrenc Lampertič. Lampertiča je na grad Hrastovec poklical Erazem Friderik grof Herberstein, da je nadaljeval sojenje Marini, ki je bila tam od 1. decembra zaprta skupaj z možem in drugimi osumljenimi.

Kremeljski mešetarji z dezinformacijami se že dolgo trudijo ustvariti vtis, da naj bi Rusijo oblegale zlonamerne zunanje sile, običajno anglosaškega izvora.

V Rusiji kremeljski propagandisti nimajo pomembnejše naloge od obtoževanja drugih za hudodelstva, zlasti Bruslja in Washingtona. S tem odvračajo pozornost od vprašanj domačega ljudstva in od mukotrpne vojne proti Ukrajini, ki terja veliko žrtev.

Brežice kot prvo izmed slovenskih mest med 23. in 26. majem 2024 gostijo evropski mladinski dogodek (angleško European Youth Event - EYE). Mladi iz celotne EU na njem razpravljajo o ključnih družbenih vprašanjih ter oblikujejo in izmenjujejo svoje ideje o prihodnosti Evrope. Pred Brežicami so v letošnjem maju podobni dogodki potekali v Berlinu, Vilni in italijanskem Forliju.

V Gruziji je gruzijski parlament sprejel sporni zakon o »tujih agentih«, kar je sprožilo množične demonstracije na ulicah Tbilisija. Protesti so bili zatrti z neupravičeno brutalnostjo policije, ki jo je medtem obsodila EU.

Ali ste vedeli, da je v Sloveniji število prebivalcev od leta 2004, ko smo vstopili v EU, naraslo za 6 odstotkov? In da je sredi leta 2019 število moških prvič preseglo število žensk? Slovenija je od takrat ena redkih članic EU, v katerih med prebivalci po spolu prevladujejo moški. Poleg Slovenije so to še Švedska, Luksemburg in Malta.

Svetu EU je v prvi polovici leta 2004 predsedovala Irska, ki je 1. maja 2004 v parku Phoenix v Dublinu organizirala Dan dobrodošlic za nove države članice. Pokojni irski pesnik Seamus Heaney, Nobelov nagrajenec, je za to priložnost napisal pesem z naslovom Bealtainski svetilniki (v angleškem jeziku Beacons at Bealtaine), ki jo je na slavnostnem dogodku tudi sam prebral.

Med 6. in 9. junijem 2024 bodo državljani članic Evropske unije volili nove poslance 720-članskega Evropskega parlamenta. Volitve devetih poslancev iz Slovenije bodo potekale v nedeljo, 9. junija. Slovenija je sicer svoje predstavnike v Evropski parlament prvič volila 13. junija 2004, poldrugi mesec po svojem vstopu v evropsko povezavo. Spoznajmo nekaj dokumentov o tem.

Od 12. do 19. aprila 2024 bo potekal Evropski teden mladih (ETM), ki ga Evropska komisija organizira vsaki dve leti in je posvečen spodbujanju udejstvovanja, sodelovanja in aktivnega državljanstva mladih po vsej Evropi in zunaj nje. V okviru ETM bodo tako organizirane številne aktivnosti, mnoge med njimi pa bodo opozarjale tudi na priložnosti in rezultate izvajanja evropskih programov za mladino.

Vlada Republike Slovenije je leto 2024 razglasila za leto generala Rudolfa Maistra, saj mineva 150 let od njegovega rojstva in 90 let od smrti. Arhiv Republike Slovenije se velikemu Slovencu poklanja s kratkim dokumentarnim filmom scenarista in režiserja Milana Ljubića, ki skozi dokumente, fotografije in posnetke krajev njegovega bivanja predstavlja Maistrovo življenjsko pot in delovanje.

Pred dvajsetimi leti smo se Slovenci na referendumu prepričljivo odločili za včlanitev v Evropsko unijo. Referendum je potekal 23. marca 2003, za vstop pa je glasovalo skoraj 90 odstotkov volivcev. Volilna udeležba je bila nekaj manj kot 60-odstotna, izid referenduma pa je bil za državni zbor zavezujoč in nepreklicen.