Čeprav so na današnji dan v medijih še vedno odmevali nasilni dogodki v Mariboru in na Ptuju, se je burno majsko dogajanje ob izteku meseca zlovešče umirjalo. Vojaškemu vrhu je postajalo vse bolj jasno, da Slovenci mislimo resno, zato so v navideznem zatišju, po eni strani dopolnjevali načrte za bojno uporabo enot JA, po drugi strani pa stopnjevali pritiske. Pestro dogajanje se je preselilo na domači politični parket. Opozicija, ki je bila prepričana, da z gradnjo obrambnih zmogljivosti le izzivamo premočno jugoslovansko armado, je bila vse bolj kritična.

V Sloveniji je bilo zaradi posredovanja, povečane bojne pripravljenosti in premikov jugoslovanske armade napeto stanje. Slovenska oblast je jugoslovanski vojski onemogočila prevzem vojaške opreme iz slovenskih tovarn, vojska pa je odgovorila z grožnjami in ultimatom. Slovenski grb še ni bil izbran, sestavljen pa je bil predlog zakona o državljanstvu. V skupščini so potekale razprave o vladnem financiranju Slovenca, Demokracije in tednika TV15. Zvezni premier Ante Markovič je prestal glasovanje o zaupnici. Napovedana seja predsedstva SFRJ je bila zaradi neizvolitve Stipeta Mesića prestavljena. Dr. Janez Drnovšek in Milan Kučan sta opravila pogovore z republiškima vodstvoma v Sarajevu in Skopju.

Ob pogrebu Josefa Šimčika so se vrstile izjave, da se bodo Slovenci jasno uprli vsakemu poskusu JLA, ki bi želel zaustaviti proces slovenske osamosvojitve. Del medijev je krivdo za zaostritev valil na Demosovo vlado in slovensko vojsko. Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo je pripravila posvet o demilitarizaciji. Sicer pa je slovenska javnost budno spremljala dogajanje v vojašnicah JLA in bila pozorna na morebitne premike vojske. Po obljubi povišanja plač se je končala stavka učiteljev. Ameriški veleposlanik v Jugoslaviji je razložil, zakaj bodo ZDA zmanjšale vlaganje v republiko Srbijo.

Po dokaj mirni soboti v Mariboru je bila nedelja v štajerski prestolnici polna dogodkov. Na Otočcu sta se popoldne srečali delegaciji slovenske in hrvaške vlade. Zvečer sta Janez Janša in Igor Bavčar v imenu koordinacijske skupine republiških organov v pisni obliki sporočila javnosti strnjeno informacijo o dejavnostih JLA, preden so se te odrazile v zaostritvi razmer v Pekrah. Ponedeljkovi časopisi so prinesli nekatere pozitivne komentarje o ravnanju slovenskih oblasti.

Urban Praprotnik, tekaški trener in strokovnjak za zdravilne učinke gibanja in Jasmina Kozina Praprotnik, pisateljica (Bela dama, Roman v 42 tisoč korakih -The long running life of Helena Žigon in Kazimira, O deklici, ki se ni pustila postarati) in kulturna antropologinja s štirimi otroki ustvarjata živahno družino.

V spomin na Josefa Šimčika, tragično preminulo prvo žrtev v eskalaciji napetosti med Slovenijo in jugoslovansko armado, je potekala žalna slovesnost, na kateri je bil govornik tedanji slovenski minister za obrambo Janez Janša. Na mednarodni konferenci v Preddvoru je predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije (SDSS) Jože Pučnik gostil socialdemokratske stranke vzhodne in srednje Evrope. Slovenska vlada pa je obravnavala monetarni del paketa osamosvojitvenih zakonov. V sporočilu ameriškega zunanjega ministrstva so ZDA znova podprle ozemeljsko celovitost Jugoslavije in obsodile srbsko politiko.

Praznik Marije Pomočnice je leta 1991 minil v znamenju epiloga dogodkov v Pekrah dan prej. Zvečer je Maribor objokoval prvo smrtno žrtev predigre k obrambni vojni za Slovenijo, ko je oklepno bojno vozilo jugoslovanske armade povozilo civilista Josefa Šimčika.

Triindvajsetega maja so Mariborčani ob prvem neposrednem merjenju moči med teritorialno obrambo (TO) in jugoslovansko armado (JLA) jasno pokazali, da uživa slovenska vojska polno podporo prebivalstva. Če parafraziramo izjavo predsednika vlade Lojzeta Peterleta ob prisegi v Kočevski Reki, bi lahko dejali, da je v Pekrah prvič zadišalo po oboroženem spopadu. Ta je sicer sledil le 35 dni pozneje.

Dan pred obkolitvijo učnega centra v Pekrah so na stopnjevanje napetosti v Sloveniji kazali predvsem številni premiki vojaških vozil jugoslovanske armade. Delegacija staršev slovenskih vojakov na služenju vojaškega roka se je sestala z generalpolkovnikom Konradom Kolškom, družbenopolitični zbor slovenske skupščine pa je kot predsednika zveznega predsedstva uradno priznal Stjepana Mesića.

Drugo polovico maja so zaznamovale pospešene priprave slovenskega političnega vodstva na uresničitev plebiscitarne odločitve o samostojnosti Slovenije, sprejemanje osamosvojitvenih zakonov in aktivnosti slovenske zunanje politike. Slovenci v zamejstvu in po svetu so vse moči usmerjali v prepričevanje svojih vlad, da podprejo pravico slovenskega naroda do dokončne osamosvojitve.

20. maja obeležujemo svetovni dan čebel, ki ga je Generalna skupščina Organizacije Združenih narodov (OZN) razglasila 20. decembra 2017. Razglasitev je plod sodelovanja med Čebelarsko zvezo Slovenije kot pobudnico, Republiko Slovenijo in Organizacijo ZN za hrano in kmetijstvo (FAO) ter široke evropske in širše mednarodne podpore tako držav kot organizacij, med drugim tudi Apimondie (Mednarodne zveze čebelarskih organizacij).

Slovenski naborniki v enotah JLA so bili v času osamosvajanja Slovenije ena najbolj občutljivih tem. Za Beograd so bili priročno sredstvo izsiljevanja, za slovensko politiko pa velika moralna obveza. Srečna vrnitev skoraj vseh slovenskih nabornikov iz zvezne vojske je še ena slovenska zgodba o uspehu.

Že prvi nepopolni rezultati referenduma, izvedenega v nedeljo, 19. maja 1991, o odločitvi za samostojno, suvereno Hrvaško ali proti njej, so pokazali, da se je velika večina hrvaških volivcev odločila za samostojno državo.

Jugoslovanska kriza je tudi ob koncu tedna zaposlovala evropske diplomate, ki so bili vedno bolj neenotni glede podpore zvezni vladi v Beogradu. Vojaški vrh pa je medtem pod vodstvom generala Kadijevića strnil svoje vrste in krepil vojaške priprave.

V petek, 17. maja 1991, je postalo jasno, da v toneči federaciji niti prevladujoči srbski odločevalci niti armada kljub nevzdržnosti starih razmerij niso pripravljeni na večje popuščanje. Srbski »lobi« v jugoslovanskem predsedstvu je že drugič onemogočil izvolitev Stjepana Mesića za zveznega predsednika, armadni generali pa so grozili Sloveniji.

Samovoljno zadrževanje slovenskih fantov v jugoslovanski vojski

V času, ko je jugoslovanska vojska z vsemi sredstvi povečevala bojno pripravljenost, se je izkazalo, da se več kot 600 slovenskih fantov, ki so odslužili vojaški rok v jugoslovanski armadi, ni vrnilo domov. Po podatkih ministrstva za obrambo jugoslovanska vojska uvaja nezakonito prakso, da slovenske vojake takoj po odsluženju roka vpokličejo v rezervno sestavo. Minister za obrambo Janez Janša je zveznemu »sekretarju za ljudsko obrambo« Veljku Kadijeviću poslal odločen protest in zahtevo, da se vsem vojakom iz Slovenije, ki so že odslužili vojaški rok, takoj omogoči odhod domov, vsem drugim pa najpozneje do 10. junija.

15. maj se je vpisal v slovensko vojaško zgodovino kot eden simbolno najpomembnejših datumov. Leta 1991 se je na ta dan začelo urjenje prve generacije nabornikov v zgodovini Slovenije. Na tajni seji razširjenega predsedstva Republike Slovenije pa so bile sprejete obrambne in varnostne smernice za zavarovanje slovenske osamosvojitve, ki jih je z vso skrbnostjo pripravilo ožje vodstvo Ministrstva za obrambo. Tega dne je odmevala tudi neizvolitev Stipeta Mesića za predsednika predsedstva SFRJ, ki je pokazala, da na srbski strani ni politične volje za demokratični razplet jugoslovanske krize.

Dolžnost predsednika zveznega predsedstva je po načelu rotacije med člani predsedstva SFRJ prevzemal predstavnik Hrvaške in dotedanji podpredsednik predsedstva SFRJ Stipe Mesić. V svojih izjavah je bil Mesić optimist, dotedanji predsednik predsedstva Srb Borisav Jović pa pesimist. Jović je sicer za 15. maj točno ob 12. uri sklical sejo predsedstva SFRJ z eno samo točko, to je izvolitev in razglasitev novega predsednika SFRJ, vendar se je hkrati, kot bodo pokazali dogodki naslednjih dni, dejansko pripravljal na to, da oblast v državi prevzame vojska.

Ob 50. obletnici prvega spopada tigrovcev s fašističnim okupatorjem na Slovenskem se je slovensko državno vodstvo pripravljalo na soočenje z jugoslovansko armado, ki je grozila z novo okupacijo. V republiškem centru za obrambno usposabljanje v Poljčah se je sestalo razširjeno predsedstvo in se seznanilo s potekom priprav na obrambo Slovenije pred grozečim napadom. Slovenija je medtem krepila svoj mednarodni položaj tudi po zaslugi karizmatičnega Otta von Habsburga. Doma pa je opozicija kritizirala delo vlade.

Ministra dr. Dimitrij Rupel in dr. Rajko Pirnat sta na okrogli mizi spregovorila o napetih odnosih z JLA, o prizadevanjih za mednarodno priznanje nove države, zakonu o denacionalizaciji in Sacksovem modelu privatizacije. V Evropski uniji in Sloveniji sosednjih državah so razmere v Jugoslaviji intenzivno spremljali, najbolj dejavni pri iskanju rešitve sta bili Avstrija in Italija. Zaskrbljujoče so se zaostrovale razmere na Hrvaškem v samooklicani SAO Krajini, kjer je potekal referendum o priključitvi k Srbiji. Jugoslovanska vojska je nadaljevala okrepljene aktivnosti na slovenskem ozemlju, ZDA pa so ponovno podprle ozemeljsko celovitost Jugoslavije. V Zemonu pri Vipavi so se zgodovinarji pogovarjali o razmerah na Primorskem pred drugo svetovno vojno in o razlogih za nezaupanje in ideološko sumničenje članov predvojne protifašistične organizacije TIGR.