Otto von Habsburg, poslanec evropskega parlamenta in predsednik komisije za vzhodno in jugovzhodno Evropo je ob koncu enotedenskih počitnic v Portorožu komentiral slovensko pot k osamosvojitvi: »Podoba, ki nastaja v tujini o Jugoslaviji, nikakor ne velja za Slovenijo. Zato sem zelo optimističen glede bodočnosti Slovenije: prepričan sem, da bo sprejeta v Evropsko skupnost.«

Dan je minil v znamenju obsežnega premeščanja motoriziranih vojaških enot jugoslovanske armade na Hrvaškem, kar so mnogi sprejeli z zaskrbljenostjo. Nekatere ocene so govorile celo o okupaciji. Razširjeno zvezno predsedstvo je na svoji seji zato ugotovilo skrajno zaostrene varnostno-politične razmere. Razpravljalo je tudi o razdružitvenem procesu, pri čemer je sprejelo štiri sklepe. Prvi govori o tem, da je treba pospešiti politični dialog brez uporabe sile, da je treba čim prej priti do odločitve o prihodnosti države, pospešiti dogovor o življenju v prehodnem obdobju in da bo predsedstvo seznanilo zvezno skupščino z varnostno-politično oceno.

Tega dne se je ustavna komisija lotila vprašanja obrambe in državnih simbolov, pri čemer je velik del opozicije šel na okope in zahteval demilitarizacijo države. Dr. Dimitrij Rupel je člane odbora za praznovanje 50. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte (OF) pozval k razčiščevanju preteklosti in iskanju zgodovinske resnice, Zveza društev upokojencev Slovenije pa je poudarila pomen revolucionarnega duha v svojih vrstah in pozvala k političnemu povezovanju upokojencev.

Po »pakraški vojni«, ki se je zgodila v začetku marca 1991, ko so srbski policisti razorožili hrvaške policiste policijske enote Pakrac, je znova zavrelo v avtonomni pokrajini Krajina. Krvav spopad med srbskimi in hrvaškimi policisti se je zgodil na Plitvicah.

Foto, kino in video klub Mavrica iz Radomelj je leta 2019 praznoval petdesetletnico delovanja. Člani filmske sekcije Mavrice so snemali številne dogodke v različnih krajih, predvsem na območju Domžal, Kamnika, Mengša, Moravč in Lukovice, pa tudi v Ljubljani. Poleg filmov, ki so dokumentirali različne dogodke, so snemali tudi igrane in celo eksperimentalne filme. V letih 2016, 2018 in 2019 so Slovenskemu filmskemu arhivu izročili v hrambo 161 filmov, odlomke iz šestih pa vam ponujamo kot tokratno arhivalijo meseca.

Prva poplebiscitna velika noč, 31. marca 1991, sicer ni postregla s posebej dramatičnim dogajanjem v Sloveniji, a je do dotlej najhujše zaostritve hrvaško-srbskih odnosov prišlo pri sosedih.

Zadnje dni v marcu mineva 31 let, odkar je takratna Skupščina Socialistične republike Slovenije sprejela zakon o državni himni. Slovenska državna himna je postala sedma kitica pesmi Zdravljica Franceta Prešerna na melodijo istoimenske zborovske skladbe Stanka Premrla. Pot do končne izbire ni bila kratka. Po besedah zgodovinarja Boža Repeta je Zdravljica ena redkih nebojevitih himn.

V četrtem zaporednem tednu zasedanj slovenskih poslancev je velikonočna sobota ponudila priložnost za umiritev in ocenitev začrtane poti v samostojnost in demokracijo.

Slovenska skupščina je 29. marca 1991 izglasovala nov republiški proračun. In medtem ko je Jugoslavija vse bolj pokala po šivih, je v Srbiji in BiH vse pogosteje prihajalo do prilaščanja tamkajšnje lastnine slovenskih podjetij.

Na ta dan sta v slovenski politiki odmevali prekinitev seje o slovenski osamosvojitvi, ki so jo predlagali poslanci Socialdemokratske stranke, ter razprava o prihodnjem proračunu, v katerem so opozicijo motila predvsem sredstva za obrambo.

Razprava o prihodnjem proračunu in novem zakonu o vojski in obrambi je bila burna v vseh treh zborih skupščine. Ob predstavitvi predloga proračuna je premier Lojze Peterle dejal: »Računi za zapitke totalitarizma pa še vedno prihajajo tudi tam, kjer se je kazal v mehkih oblačilih. Sprejetje proračuna ne bo uredilo vseh nakopičenih težav, živeli pa bomo lahko v mejah tega, kar imamo.«

Politična napetost je naraščala tako na notranjepolitičnem prizorišču, kjer so se med koalicijskimi politiki krepile zahteve za čimprejšnjo razdružitev, kot tudi na zunanjepolitičnem prizorišču, kjer je vprašanje Jugoslavije postalo stalnica na srečanjih tujih politikov in diplomatov. Vlada se je tega dne intenzivneje lotila še dveh trših orehov: prihodnjega parlamenta in reforme zdravstva.

O stanju gospodarstva sta za medije spregovorila Pučnik in Bajt. Vrelišču se je bližala proračunska razprava o sredstvih za vojsko, policijo in mednarodne odnose ter na drugi strani zdravstvo, šolstvo in socialo. Peterle, Rupel in Oman so sodelovali v pogovorih na Dunaju. Britanski Independent je pisal o strahovih Slobodana Miloševića, ki jih je videl v povezavi s Cio in Vatikanom.

Franc Kangler je bil v času osamosvajanja zaposlen v Policiji kot kriminalist. Policija je imela v tistem času zelo pomembno nalogo. Zraven rednih nalog se je aktivno vključila tudi v obrambo domovine. Policija je bila takrat, zraven Teritorialne obrambe, prva realna slovenska moč, ki je začela varovati osamosvojitvene težnje slovenskega naroda.

V nedeljo se je končala tridnevna vaja slovenske Teritorialne obrambe (TO) na širšem območju Šmarjeških Toplic. Vajo je obiskal član slovenskega predsedstva Ivan Oman, ki je izrazil ponos, da lahko stoji pred slovensko vojsko. Ocenil je, da slovensko vojsko potrebujemo in da se tudi zaradi njene prisotnosti politične razmere v Sloveniji odvijajo v pravo smer. Namestnik obrambnega ministra Jelko Kacin in načelnik republiškega štaba TO Janez Slapar sta po zaključku vojaške vaje povedala, da so na vajo povabili tudi pripadnike JLA, ki pa niso želeli sodelovati. Po njunih besedah je slovenska TO takrat štela skoraj 80.000 pripadnikov, ki so bili v vsakem trenutku sposobni učinkovito obraniti Slovenijo. Obljubila sta, da se bo kmalu začel sprejem prvih slovenskih nabornikov.

Nadaljevala se je vojaška vaja Premik 91, s katero je slovenska Teritorialna obramba potrjevala svojo pripravljenost na obrambo domovine. Nadaljuje se tudi pridobivanje zunanje politične podpore slovenski osamosvojitvi.
Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je med konservativnimi političnimi kolegi v Veliki Britaniji iskal podporo za slovenske osamosvojitvene cilje. Medtem pa je predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan skupaj s predsednikom hrvaškega predsedstva dr. Franjom Tuđmanom in podpredsednikom jugoslovanskega predsedstva Stipetom Mesićem na prvem finalu svetovnega prvenstva v smučarskih poletih v Planici navijal za domače smučarje skakalce. Kljub odličnemu vzdušju med navijači slovenski orli kristalnega globusa niso osvojili.

V okviru priprav na osamosvojitev Slovenije se je slovenska Teritorialna obramba pripravljala na možnost agresije Jugoslovanske ljudske armade. 22. marca 1991 se je začela vojaška vaja Premik 91, ki se je končala 24. marca 1991. Vojaška vaja Premik 91 se je začela z mobilizacijo bataljona TO na Severnem Primorskem in je potekala na večjih razdaljah, saj je bil izveden premik vojske na Dolenjsko. Na vojaški vaji so bili prisotni tudi takratni minister za obrambo Janez Janša, namestnik ministra za obrambo Jelko Kacin, vršilec dolžnosti načelnika Republiškega štaba za Teritorialno obrambo major Janez Slapar in član predsedstva RS Ivan Oman, ki je sodelujoče v vojaški vaji pozdravil kot vojake slovenske vojske. Ivan Oman je v svojem nagovoru tudi povedal, da naloga slovenskega vojaka ni izvajati nasilje, ampak da se upre nasilju in varuje svobodo ter suverenost slovenske države. Janez Slapar in Jelko Kacin sta po končani vaji ocenila, da je slovenska TO dobro organizirana in da je v vsakem trenutku sposobna učinkovito braniti Slovenijo.

Na ta dan je odmevala novica o preklicu odstopa predsednika zveznega predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ). V Beogradu je bila seja zveznega predsedstva SFRJ, na kateri so razpravljali o prihodnosti države. V Sloveniji pa je potekala seja predsedstva Socialdemokratske stranke Slovenije (SDSS), na kateri so sprejeli odločitev za čimprejšnjo osamosvojitev Slovenije.

Odločitev srbske skupščine, da ne sprejme odstopa dr. Borisava Jovića, ki je tako ostal predstavnik Srbije v zveznem predsedstvu, je v Sloveniji medijsko zelo odmevala. Sočasno je prišla napoved, da bo imelo jugoslovansko predsedstvo naslednji dan sejo, na kateri naj bi znova razpravljali o prihodnosti Jugoslavije, in sicer v razširjeni sestavi, ki naj bi med drugim vključevala tudi republiške predsednike predsedstev.

Praznik sv. Jožefa, zavetnika slovenskih dežel, leta 1991 Slovencem ni prinesel mirnega spanca. Armadni vrh, ki se v prejšnjih dneh sicer ni odločil za izvedbo državnega udara, je v javnost poslal dvoumno izjavo, s katero je prst izrazito usmeril (tudi) v Slovenijo. Za nameček je z njim ne čisto pričakovano potegnil zvezni premier Ante Marković.