Gustav Tönnies, ustanovitelj ene izmed najbolj podjetnih rodbin na Slovenskem v 19. stoletju, je bil zelo uspešen poslovnež, saj je dodobra izkoristil možnosti, ki jih je ponudil razmah velikih infrastrukturnih projektov v drugi polovici 19. stoletja. Njegovi sinovi so nadaljevali delo, a so bili predvsem po razpadu avstro-ogrske monarhije že soočeni z novimi problemi in izzivi novonastalih držav. V Arhivu Republike Slovenije hranimo obsežen zapuščinski spis Gustava Tönniesa, ki obsega kar 54 dokumentov, med njimi več popisov premoženja.

31. januar 1991 je bil v jugoslovanskem okviru v znamenju zaostrovanja na Hrvaškem, od koder sta v Slovenijo prišla pomenljiva obiskovalca. V Beogradu pa je ne preveč uspešno zasedalo razširjeno jugoslovansko predsedstvo.

Tega dne je pri nas odmeval zaupni dokument politične uprave ZSLO z naslovom Informacija o aktualni situaciji v svetu in naši državi ter neposrednih nalogah JLA. V njem se je vojska postavila za razsodnico glede politične prihodnosti Jugoslavije in njeno urejevalko. Predsedstvo Republike Slovenije se je odločilo dokument javno predstaviti. Slovenski parlament je na ta dan na dolgi razširjeni seji razpravljal predvsem o reševanju jugoslovanske krize, varnostnih vprašanjih in stanju v JLA.

Javnost je spremljala propagandno-informativno vojno med jugoslovansko armado in hrvaško oblastjo. Na seznamu hrvaških politikov, ki bi jih JLA aretirala, sta bila tudi Janez Janša in Igor Bavčar. Glede prihodnosti slovenskega gospodarstva so se člani UO GZS pogovarjali s podpredsednikom izvršnega sveta Jožetom Mencingerjem, po besedah katerega je bil gospodarski razvoj nepredvidljiv, saj tuj kapital ni kazal interesa za prihod v Slovenijo. Pred poslanci republiške skupščine pa je bila naloga dokončanja sprejemanja delovnopravne zakonodaje.

Osemindvajseti januar 1991 je prinesel vrhunec vohunske afere med Jugoslovansko ljudsko armado (JLA) in Hrvaško, Slovenijo je za tri ure delno ustavila stavka javnih cestnih tovornih prevoznikov, mednarodno skupnost pa je zaposlovalo ameriško posredovanje v Zalivu.

Dogajanje v Jugoslaviji so v nedeljo, 27. januarja 1991, zaznamovale predvsem posledice sklepov petkovega in sobotnega zasedanja Predsedstva SFRJ. S tem je bila vsaj začasno odvrnjena nevarnost začetka oboroženih spopadov v Jugoslaviji. Obenem je bil tega dne prvič demokratično izvoljen makedonski predsednik Kiro Gligorov. Na mednarodnem prizorišču je bila pozornost svetovne javnosti še naprej usmerjena predvsem v zaostrene razmere na Bližnjem vzhodu.

Pred tridesetimi leti smo Slovenci z odločitvijo za samostojnost postavili trdne temelje naše države. Kljub slovenski pripravljenosti za mirno razdružitev z Jugoslavijo, se vojni ni bilo mogoče izogniti. Nekateri naši očetje so v boju z jugoslovansko armado izgubili tudi življenje. Brez njihovih žrtev samostojne Slovenije ne bi bilo. Zato goji slovenski narod do osamosvojiteljev in vseh žrtev osamosvojitvene vojne hvaležnost in spoštljiv odnos.

Na Hrvaškem je po napetem petku v soboto prišlo do olajšanja. Srbsko-hrvaški spor, ki je Jugoslavijo skoraj spravil v vojno, se je po dolgotrajnih napetih pogovorih Tuđmana s predsedstvom SFRJ in predstavniki JLA razrešil šele v zgodnjih urah sobotnega dne.

V tednih po slovenskem referendumu za osamosvojitev so beograjski generali skušali prevzeti pobudo v svoje roke. Jezni so bili ne samo na Slovence in Hrvate, ki so napovedovali neodvisnost, ampak tudi na zvezno oblast.

24. januarja 1991 sta se v Beogradu srečala predsednika Milan Kučan in Slobodan Milošević, kjer sta ob robu pogovorov imela tudi skupno tiskovno konferenco. Zanimivo je prav takrat hrvaška delegacija na čelu s predsednikom Tuđmanom zavrnila srečanje v Beogradu zaradi pripravljenosti JLA, ki naj bi z ukrepi ogrožala suverenost republike.

Slovenska vlada je v okviru svojih poplebiscitarnih nalog ocenila položaj Slovenije v negotovih jugoslovanskih razmerah. Poudarila je, da je tik pred formalno izključitvijo iz jugoslovanske pravne ureditve in da svoje osamosvojitvene aktivnosti izvaja na podlagi ustavnega zakona. Kljub zakoniti poti si ni delala utvar in je predvidela tudi možnost, da bi prizadevanja Slovenije skušali zatreti z vojaško agresijo.

Potem ko je 18. januarja v Ljubljano na pogovore o prihodnosti jugoslovanske federacije prišel predsednik zveznega izvršnega sveta Ante Marković in slovenski strani predstavil minimalne pogoje za delovanje države, je slovenski izvršni svet pod vodstvom Lojzeta Peterleta na današnji dan v Beograd poslal svoj odgovor. V njem je ponovil stališča iz memoranduma Ukrepi Slovenije za urejanje gospodarskih odnosov v Jugoslaviji in predstavil konkretni program decentralizacije države.

V Sloveniji je 21. januarja vladala zaskrbljenost zaradi nejasnega ukaza zveznega predsedstva o razorožitvi paravojaških enot ter negotovost glede prihodnjih potez armadnega vrha. Slovenska vlada je Markoviću sporočila, da se bo sama odločala glede financiranja federacije. Poleg tega so se pričele intenzivne priprave na popis prebivalstva.

20. januarja 1991 sta slovenski obrambni minister Janez Janša in notranji mister Igor Bavčar v Zagrebu s hrvaškima kolegoma Martinom Špegljem in Josipom Boljkovcem sklenila obrambni sporazum o medsebojni pomoči.

Tradicionalni načini zatiranja rastlinskih bolezni in škodljivcev predpostavljajo njihovo enakomerno pro¬storsko razporeditev v posevku ali nasadu, vendar so v praksi najpogosteje razporejeni neenakomerno. Nekateri škodljivci in bolezni, se najprej pojavijo točkovno in se kasneje razširijo. Zdravstveno varstvo rastlin je v praksi največkrat povezano s spremljanjem vidnih znakov pojava bolezni in škodljivcev, za kar je potrebno redno pregledovanje rastlin.

Dr. Miha Mlakar je nekdanji kapetan slovenske teniške reprezentance za Davisov pokal, pa tudi doktor znanosti, ki se ukvarja z algoritmi in umetno inteligenco. Znanstvenik, ki povezuje znanje s področja umetne inteligence, obdelavo podatkov in šport.

Minilo je natanko deset dni, odkar je 9. januarja 1991 predsedstvo SFRJ sprejelo ukaz o razorožitvi in razpustitvi vseh oboroženih enot, ki niso del oboroženih sil SFRJ. Za oddajo orožja je bil določen rok desetih dni.

Petek, 18. januar 1991, je na mednarodni ravni najbolj zaznamovala zaostritev že nekaj dni trajajoče vojne v Zalivu. Prinesel jo je presenetljivi iraški napad na Izrael, kar je sprožilo strah, da bo spopad postal »sveta vojna«.

Tako kot po svetu je bila tudi v Sloveniji 17. januarja 1991 glavna tema izbruh zalivske vojne. Ta se je začela ob 2.30 ponoči, ko so Američani skupaj z zavezniki bombardirali Bagdad. Vojna, ki je bila posledica iraške zasedbe sosednjega Kuvajta, je v Sloveniji sprožila precej strahu in zaskrbljenosti.

Kriza slovenske industrije

V sredo, 16. januarja 1991, je slovenski statistični urad predstavil podatke o stanju slovenske industrije. Po teh podatkih je slovenska industrija v letu 1990 izdelala kar za 10,5 odstotka manj kot v letu 1989, v decembru 1990 pa je bil ta upad kar 15,5 odstotka v primerjavi z istim mesecem kot leto poprej.