Na seji komisije za obrambo pri Skupščini Republike Slovenije je bil obravnavan predlog za izdajo zakona o vojaški dolžnosti. Predlagani zakon je uvajal novosti, ki so bile potrebne zaradi sprememb v političnem in obrambnem sistemu: skrajšal se je vojaški rok, priznal se je ugovor vesti vojaški dolžnosti iz religioznih, filozofskih in moralnih razlogov, zmanjšale so se obveznosti glede služenja v rezervni sestavi.

Kot skrbnike nacionalne znamke I feel Slovenia nas veseli, da je na trg prišla serija vozil I feel Slovenia, ki predstavlja najboljše, kar premore slovenska avtomobilska industrija.

Štirinajsti januar 1991 je v veliki meri zaznamovalo dan prej končano sovjetsko vojaško posredovanje v Litvi. Sovjetski velmožje na čelu z Mihailom Gorbačovom so se ta dan predvsem otepali odgovornosti za prelivanje krvi, v katerem je ugasnilo štirinajst življenj in se je za Sovjete sprevrglo v polom.

Glive so heterotrofni organizmi in so torej odvisne od organskih snovi, ki jih proizvedejo drugi organizmi. Eden od načinov pridobivanja organskih snovi, ki se ga poslužujejo glive, se imenuje parazitizem. Entomopatogene glive so torej glive, ki uspešno parazitirajo žuželke in povzročijo njihovo smrt ali pa jih močno poškodujejo.

Drugi konec tedna novega leta 1991 se je v Poljčah sešlo več kot 90 poslancev Demosa, vladnih ministrov in vidnejših predstavnikov strank vladajoče koalicije. Za zaprtimi vrati so spregovorili o novi slovenski ustavi v luči plebiscitarne odločitve.

Slovenija je majhna dežela, a zelo raznovrstna in razgibana. Njena barvitost se kaže tudi v slovenskem jeziku, ki se ponaša s številnimi narečji. V narečjih se odražajo posebnosti posameznih slovenskih pokrajin, njihova kultura ter jezikovna in etnografska dediščina.

Demos za zaprtimi vrati

12. januarja se je v Poljčah začel dvodnevni posvet Demosovih poslanskih klubov, na katerem naj bi razpravljali tudi o predlogu zakona o denacionalizaciji.

Slovenska skupščina podpre vladni memorandum o ukrepih Slovenije za urejanje gospodarskih odnosov v Jugoslaviji

V petek, 11. januarja 1991, je potekala izredna seja slovenske skupščine, na kateri so razpravljali o ukrepih za zaščito Slovenije in njenega gospodarstva po nedavnem vdoru Srbije v enotni monetarni sistem.

Pogovori v Beogradu

V glavnem mestu jugoslovanske federacije so se sešli predstavniki vseh republik. Predsedstvo SFRJ v razširjeni sestavi je na seji, ki jo je vodil predsednik dr. Borisav Jović, obravnavalo možne poti za politično prihodnost države.

Predsedstvo SFRJ je 9. januarja 1991 obravnavalo Informacijo o nepooblaščeni ustanovitvi oboroženih enot v SFRJ, v kateri je bil govor o nelegalnem uvozu in nakupu orožja ter organiziranju oboroženih enot zunaj JLA in TO.

Osmi januar 1991 je nedvoumno zaznamovala novica, da je Srbija ob pomoči Vojvodine vdrla v monetarni sistem zvezne države in na račune svojih bank ali kar v srbski republiški proračun prenakazala 18,3 milijarde takratnih dinarjev ali 1,4 milijarde dolarjev primarne emisije Narodne banke Jugoslavije.

Po zgodovinskem plebiscitu za samostojno Slovenijo so razmere na območju Jugoslavije postajale dokaj dramatične. Prve dni novega leta 1991 so v Srbiji zapirali bencinske črpalke, saj so bili Jugopetrolovi rezervoarji prazni zaradi neporavnanih dolgov. Kosovsko gospodarstvo je doživelo finančni zlom. Hrvaška in Srbija sta bili v Kninski krajini že z eno nogo v vojni.

»Tajni sestanek« v Urški

6. januarja so mediji namenili posebno pozornost zaprtemu zasedanju slovenske vlade in zaprtemu sestanku vodstva Demosa, ki sta bila ob koncu tedna. Kot so poročali, je bil pripravljen in sklican v »veliki tajnosti«, a so pri Delu kljub temu »za kraj in čas sestanka izvedeli v zadnjem trenutku«.

Varstvo jablane pred boleznimi in škodljivci je eden najpomembnejših agrotehniških ukrepov v rastni dobi jablane. Pred uvedbo integrirane pridelave je varstvo jablan pred fitofagnimi vrstami pršic (kot so rdeča sadna pršica, navadna pršica, pršice šiškarice, jablanova rjasta pršica) slonelo izključno na uporabi fitofarmacevtskih sredstev. S pojavom gospodarske škode, ki je bila posledica prerazmnožitve posameznih vrst pršic, kakor pojava odpornosti nekaterih fitofagnih vrst pršic na najpogostejše uporabljene skupine akaricidov, je bilo potrebno spremeniti strategijo zatiranja.

Nadaljevanje dvodnevne seje slovenske vlade o postopnem odhodu iz Jugoslavije

V soboto, 5. januarja 1991, je slovenska vlada oziroma takrat še republiški izvršni svet nadaljeval v petek začeto sejo o prihodnosti Slovenije. Seja, na kateri so obravnavali postopen odhod iz federacije, je potekala za zaprtimi vrati.

V začetku januarja 1991 se je končalo plebiscitno-božično-novoletno proslavljanje in spet je bilo treba zavihati rokave. Delati je začela tudi slovenska vlada. Ministri so vzeli pod drobnogled zvezne zakone, ki jih je zvezna skupščina sprejela tik pred koncem leta 1990. Na republiško rešeto je prišel sveženj osmih zveznih zakonov.

Zeleni zagrozili z izstopom iz Demosa

Predsednik Zelenih in član republiškega predsedstva, Dušan Plut, se je v imenu predsedstva sredi decembra 1990 udeležil posveta mirovnikov v Kölnu z naslovom Evropa brez armad in zagovarjal »Slovenijo brez vojske«. LDS in SDP sta predlog podprli, stranke v Demosu, se kljub večkratnim pozivom na pobudo niso odzvale.

Negotova prihodnost

Letu dni po Markovićevi reformi in uvedbi konvertibilnega dinarja je zaupanje v gospodarsko reformo med Slovenci splahnelo. Dvom v uspešnost Markovićeve politike je v novoletnem intervjuju za zagrebški tednik Danas izrazil tudi Janez Drnovšek. Poudaril je, da na začetku leta ni razlogov za optimizem, »saj ni možno obljubiti boljšega življenja in povečanja standarda«.

Spletno rubriko Arhivalija meseca v Arhivu Republike Slovenije pripravljamo od januarja 2011. Namenjena je popularizaciji arhiva in arhivskega gradiva. Predstavljamo tisto arhivsko gradivo oziroma dokumente, ki so vizualno ali vsebinsko posebej zanimivi, na novo prevzeti v arhiv ali doslej spregledani, povezani z raznimi obletnicami, aktualnim dogajanjem v družbi in še mnogo več.

V nadaljevanju najdete arhivalije meseca leta 2021.

Bilo je pol ure po polnoči, ko je v celjski bolnišnici na svet privekal prvi Slovenec, ki se je rodil v letu 1991. To je bil fantek, ki je dobil ime Dejan. Medtem ko se je v mestu ob Savinji rojevalo novo življenje, so po slovenskih mestih bučno in hrupno praznovali vstop v novo leto.