V letošnjem letu obeležujemo 200. obletnico kongresa Svete alianse, verjetno najpomembnejšega diplomatskega dogodka, kar jih je kdaj gostila Ljubljana. Kranjske deželne oblasti in ljubljanski meščani niso bili del visoke politike, vključeni pa so bili v organizacijo kongresa, poskrbeli so za nastanitev visokih gostov in njihovo družabno življenje. V Arhivu Republike Slovenije hranimo glede na pomembnost kongresa relativno malo arhivskega gradiva. To se nanaša na prihod in nastanitev članov kongresa in njihovega spremstva ter organizacijo plesnih večerov. Izbrali smo povabilo na štiri predpustne plese v ljubljanski redutni dvorani.

Silvestrovo 1990 je bilo osem dni po plebiscitu in pet dni po razglasitvi njegovih nedvoumnih rezultatov. Vendar je bilo v osrednjih slovenskih tiskanih medijih ob slovesu od starega leta, dotlej enega nesporno pomembnejših v slovenski zgodovini, le malo sledu o evforiji.

Minilo je natanko teden dni od zgodovinskega plebiscita za samostojno Slovenijo, na katerem si je slovenski narod edinkrat pisal sodbo sam. Državljanke in državljani Slovenije so na plebiscitu z izjemno in prepričljivo večino glasovali ZA neodvisno, samostojno in svobodno Slovenijo. Radost in veselje ob izidu plebiscita sta bila še vedno prisotna, vendar so kljub temu pozitivno vzdušje »kvarili« dvomi glede jutrišnjega dne.

S spreminjanjem podnebja se spreminja tudi dinamika razvoja škodljivih organizmov, ki povzročajo škodo na gojenih kmetijskih rastlinah. Uvajanje novih oziroma izboljšanih tehnologij za spremljanje škodljivih organizmov, ki omogočajo boljše opazovanje, napovedovanje in predvsem pravočasno ukrepanje zoper njih, je neizogibno. Spremljanje populacije koruzne vešče, ki povzroča škodo predvsem na koruzi in hmelju, s pomočjo avtomatske svetlobne vabe Trapview AURA, je ena izmed novih tehnologij za njeno spremljanje, ki niza pozitivne rezultate.

Slovenija je bila 29. decembra 1990 še globoko v prazničnem vzdušju. Veselje po plebiscitni zmagi, ki je božičnemu praznovanju dalo še več prešernosti, se še vedno ni poleglo. Vsi pa so se že ozirali v prihajajoče novo leto in se spraševali, kaj jim bo prineslo.

»Tudi tokrat ne bo uspelo. Do devalvacije je prišlo prepozno, potrebna bi bila po prvih šestih mesecih, ko je zvezna vlada še uživala polno zaupanje.« (dr. Jože Mencinger)

»Republika Slovenija je postala svobodna in neodvisna država« (Delo, 27. 12. 1990)

V skupščini slovesno uresničena plebiscitna volja – uradna razglasitev rezultatov plebiscita in samostojnosti Slovenije.

25. december 1990 je bil prvi božični dan po dolgih desetletjih, ki so ga slovenski kristjani znova lahko praznovali v demokratični družbi.

»Ko se spominjamo naše enotnosti pred 30 leti, se veselimo novega rojstva in neštetih priložnosti, ki jih prinaša vsako leto,« je v slavnostnem nagovoru na proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti povedal predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša. Proslava je zaradi epidemioloških razmer potekala v obliki televizijske oddaje. Slavnostni govornik je bil predsednik vlade, v oddaji smo spremljali tudi izjemen zgodovinski kolaž.

Voluhar, z latinskim imenom Arvicola terrestris je majhen sesalec, ki povzroča kmetovalcem in vrtičkarjem mnogo jeze in sivih las, pa tudi veliko škode. Sodi med najhujše škodljivce v vrtovih, sadovnjakih, vinogradih, zlasti še v mladih nasadih in drevesnicah. Pri mladih drevesih obje vse stranske korenine, debelejše korenine in koreninski vrat pa obžre do lesa.

»Zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi in zgodilo se je tudi zato, da bodo temu koraku sledili še drugi. Čakajo nas konkretne naloge za polno uveljavitev slovenske državnosti. S tem dejanjem stopamo v krog zrelih narodov Evrope in sveta. Pot bo težka, a se z veseljem odločamo zanjo,« je dan po plebiscitu Večer poročal o izjavi tedanjega predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta na plebiscitni večer.

Ob koncu hladne vojne in s postopnim zatonom komunističnih sistemov v srednji in vzhodni Evropi so se začele možnosti za demokratizacijo in pluralizacijo, za nekatere narode pa tudi možnost samostojnega bivanja v prihodnosti. Enkratno zgodovinsko priložnost je izkoristila tudi nekdanja jugoslovanska republika Slovenija, kar pa nikakor ni bil preprost proces.

20. maja pred več kot 270 leti rodil pionir sodobnega čebelarstva Anton Janša, akademsko izobražen slikar in čebelar, prvi učitelj čebelarstva na cesarskem Dunaju.

Leta 1991 je Slovenija postala samostojna in neodvisna parlamentarna republika. Pomemben mejnik je leto 2004, ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo in postala članica zveze Nato. S 1. januarjem 2007 je kot prva nova članica Evropske unije uvedla skupno valuto evro in kot prva nova članica EU je v prvi polovici leta 2008 tudi predsedovala Svetu EU.

Ob 30. obletnici samostojnosti Republike Slovenije smo se tri institucije - Arhiv Republike Slovenije, Park vojaške zgodovine in Zavod Republike Slovenije za šolstvo povezale in pripravile skupen pedagoško-zgodovinski projekt, ki obeležuje eno najpomembnejših prelomnic v slovenski zgodovini.

Arhivsko gradivo predstavlja nenadomestljivo pričevanje preteklih dogodkov in je pomemben del kulturne dediščine in nacionalnega spomina. Varstvo in upravljanje tega spomina je zaupano slovenskim arhivom. V okviru projekta vzpostavitve slovenskega javnega elektronskega arhiva vzpostavljamo rešitve, ki nam olajšajo naše delo in omogočajo standardizacijo postopkov, pravil ter pričakovanih rezultatov.

Samostani se zdijo ostanek nekega daljnega časa, vendar je kar nekaj takšnih, ki so še kako zelo živi. V Sloveniji jih je še 42 delujočih, 14 ukinjenih, nekateri pa so izginili v pozabo.

Svoje spoštovanje do države kažemo tudi s spoštovanjem do njenih simbolov. Grb, zastava in himna Republike Slovenije, ki so določeni v naši ustavi, označujejo pripadnost naši državi.

Zdi se, da smo Slovenci v svetu pretežno prepoznani po zaslugi izjemnih športnikov in čudoviti naravi. Smo res le dežela Bojana Križaja, Petra Prevca, evropskih prvakov v košarki, planiške velikanke, blejskega otoka, čudovitega Pirana? Nikakor ne. Slovenija je dežela tisočerih talentov. Česarkoli se lotimo, pustimo pečat. Zmagujemo, prvi osvajamo vrhove, dosegamo znanstvene preboje.