8. maja 2020 je potekal že sedmi Sejem dijaških podjetij, letos kar na spletu. Na sejmu, ki je bil hkrati tudi zaključni dogodek, so člani žirije podelili nagrade in priznanja najboljšim dijaškim podjetjem.

Slovenija gradi svojo konkurenčnost s strateško usmerjenostjo v razvoj tehnoloških rešitev na nišnih področjih zelenega gospodarstva, okoljskih tehnologij, robotizacije, mobilnosti, digitalizacije, razvoja in raziskav ter kreativne industrije. Slovensko poslovno okolje temelji na načelu: zeleno, ustvarjalno in pametno. Slovenci smo motivirani, cenimo delo, ki je pomembna vrednota, v ustvarjalnosti pa vidimo vir spodbud za razvoj družbe.

Zavidanja vredna statistika Slovence uvršča v sam vrh himalajskih velesil. Na najvišjo goro sveta, Mount Everest, visoko 8848 metrov, se je do danes povzpelo 18 Slovencev po treh različnih smereh. Slovenski alpinisti se lahko pohvalijo s prvenstveno smerjo, ženskim vzponom, vzponom brez uporabe dodatnega kisika in prvim smučarskim spustom z vrha.

Kultura je ponos in jedro naše narodne identitete. Odnos Slovencev do narodne kulture je zares intenziven, zato se Slovenija ponaša z dokaj dobro razvito mrežo kulturnih institucij, organizacij in kulturnih združenj, primerljivih z večino razvitih evropskih držav. Bogato kulturno življenje se ne odvija le v največjih mestih v državi, ampak praktično v vsakem kotičku Slovenije.

Po odločitvi Vlade RS in v dogovoru s Svetim sedežem je letos na Trgu sv. Petra v Vatikanu postavljeno slovensko božično drevo, smreka iz kočevskih gozdov. Okrašena je z ročno izdelanimi slovenskimi etnografskimi okraski.

Slovenija, zelena in butična destinacija petzvezdičnih doživetij, se lahko pohvali s celo paleto laskavih na(j)zivov – najlepša, najvarnejša, najbolj hipsterska. Pet občin ima celo več postelj za turiste kot domačine, letno pa padajo rekordi obiskanosti dežele na sončni strani Alp, ki se uvršča tudi med najčistejše na svetu. Ob tem se postavlja vprašanje, kako dolgo bomo lahko še vihteli zeleno zastavo in se z njo postavljali na piedestale trajnostnih seznamov.

Poslikane panjske končnice so v zgodovini slovenskega čebelarstva in celo v zgodovini slovenske ljudske duhovne kulture nepogrešljiva sestavina. V likovni umetnosti so končnice tisto, kar so v ljudski besedni umetnosti pesmi in povedke. Posebno zgodbo o slovenski zgodovini, misli, verovanju in navadah pa pripovedujejo podobe s panjskih končnic. So svojevrsten zgodovinski zapis.

Stara trta, ki raste v Mariboru, se ponaša s starostjo več kot 400 let in je vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejša trta na svetu. Še danes obrodi sadove in nam daje prav posebno vino.

V začetku oktobra 2021 se bo v Dubaju v Združenih arabskih emiratih odprla svetovna razstava Expo Dubaj 2020, ki bo trajala do 31. marca 2022. Med 192 državami udeleženkami se bo s svojim paviljonom pod sloganom Slovenia - Green Smart Experience svetu predstavljala tudi Slovenija, in sicer kot trajnostna, sodobna in ustvarjalna ter v prihodnost usmerjena država.

Predstavitev dobre prakse slovenskih arhivov glede dostopnosti arhivske kulturne dediščine in inkluzivnosti na spletnem strokovnem izpopolnjevanju z delavnico v organizaciji Službe za premično dediščino in muzeje pri Narodnem muzeju Slovenije.

V šestdeseta leta prejšnjega stoletja segajo začetki množične motorizacije, kar je sovpadalo z gradnjo novih cestnih odsekov in načrtovanjem prvih avtocestnih kilometrov. Povečan promet je, skupaj z drugimi razlogi, povzročal številne smrtne žrtve na cestah. Eno izmed večjih težav v tistem času so predstavljale prižgane dolge luči, ki so slepile tako voznike motornih vozil kot tudi druge udeležence v prometu. V izogib temu je bila namenjena posebna kampanja, ki je želela preprečiti takšno obnašanje voznikov in jih ozavestiti, da na cesti nismo sami in da je zato treba zasenčiti luči. Poudarek je bil predvsem na nočni vožnji.

V okviru praznovanja mednarodnega leta zdravja rastlin je Društvo za varstvo rastlin Slovenije preko spleta organiziralo seminar, na katerem je bilo predstavljeno to zanimivo in v javnosti premalo poznano področje.

Goriškega rodoljuba, skladatelja, organista in zborovodjo Lojzeta Bratuža (1902–1937) so fašisti 27. 12. 1936 po pevskem nastopu njegovega zbora v Podgori prisilili piti mešanico strojnega olja in bencina. Poldrugi mesec kasneje je umrl. Dokumentov o barbarskem napadu v Arhivu Republike Slovenije ne hranimo, pač pa naši dokumenti izpričujejo širši javnosti verjetno manj znan odziv italijanskih lokalnih oblasti na njegovo smrt. Ohranjeni dokumenti namreč pričajo o načrtih goriške kvesture za varovanje pogrebne slovesnosti, ki kažejo na velik strah italijanskih oblasti pred nemiri. Nadzorovali so tudi grob, saj so se bali razvoja Bratuževega »kulta«.

Prva »jugoslovanska« himalajska odprava (I. JAHO) je bila najdaljša slovenska odprava. Trajala je od marca do avgusta 1960, saj so njeni člani tja in nazaj potovali z ladjo. Odprave se je udeležilo sedem slovenskih alpinistov. Osvojeni so bili vrhovi Baraltoli (5720 m), Trisul II (6690 m) in Trisul III (6270 m). Arhiv v fondu Planinske zveze Slovenije hrani dokumentacijo in fotografije z odprave. V arhivaliji meseca je predstavljeno njeno potovanje in nekaj utrinkov iz vsakdanjega življenja alpinistov.

Virusi okužujejo praktično vsa živa bitja, tudi rastline. Na rastlinah lahko povzročajo velike škode, v najhujšem primeru lahko popolnoma uničijo pridelek ali celo povzročijo propad okužene rastline. Vendar virusi niso samo škodljivi. Okužujejo tudi škodljivce rastlin, npr. žuželke, in lahko bistveno znižajo njihovo razmnoževanje in razvoj ali pa jih celo popolnoma uničijo. Viruse torej lahko uporabljamo tudi za zatiranje škodljivih organizmov rastlin.

Pri varovanju zdravja rastlin in pri varstvu rastlin uporabljamo tudi pasti. Te lahko kupimo ali jih naredimo doma. Za različne vrste žuželk uporabljamo različne tipe pasti in pri tem predvsem pazimo, da v past ne ujamemo koristnih žuželk.

Ob koncu 1. svetovne vojne se je razpasla »španska« gripa, ki je na Slovenskem vzela okrog 6000 življenj. Epidemija je bila pri nas kratkotrajna, morda tudi zaradi ustreznih ukrepov. Vlada nove Države Slovencev, Hrvatov in Srbov je zaradi preprečevanja nalezljivih bolezni z uradnim razglasom sredi novembra 1918 zapovedala obvezen zdravniški pregled vseh s front se vračajočih posameznikov in posameznic in tudi tistih, ki so se že vrnili, pa niso bili pregledani. Uveljavitev ukaza je bila naložena nižjim oblastnim organom. Razglas enega od njih, ljubljanskega mestnega magistrata, hranimo v Arhivu Republike Slovenije.

Biotično varstvo rastlin je način varstva rastlin, pri katerem za zatiranje škodljivih organizmov rastlin uporabljamo žive organizme.
To so lahko plenilci ali predatorji, ki svoje žrtve požro (ličinke in odrasli osebki polonic, ličinke tenčičarice idr.) ali izsesajo (plenilske stenice, pršice, resarji idr.). Najezdniki ali parazitoidi v, na ali v bližino škodljivcev odložijo svoja jajčeca, iz njih razvite ličinke pa se nato hranijo s škodljivci. Večino predstavnikov obeh navedenih skupin naravnih sovražnikov, ki jim pravimo tudi biotični agensi, lahko vidimo s prostim očesom.

Podobno kot zbolevajo ljudje in živali, zbolevajo tudi rastline. In tudi pri rastlinah so vzroki za nastanek bolezni različni. Največkrat so krivi biotski dejavniki, ko se rastline okužijo z mikroorganizmi – glivami, bakterijami, virusi, viroidi ali fitoplazmami. Razlog za motnje v razvoju rastlin so lahko tudi neustrezne rastne razmere, kot so slaba tla, pomanjkanja hranil, prenizke ali previsoke temperature, suša ali presežek vlage, toksično delovanje raznih snovi (npr. fitofarmacevtskih sredstev, gnojil) ali kombinacija več dejavnikov. Veda, ki obravnava rastlinske bolezni je fitopatologija, specialist za rastlinske bolezni pa fitopatolog.

Arhiv Republike Slovenije je leta 2018 kupil po obsegu majhno, po vsebini pa izjemno zanimivo zbirko arhivskega gradiva, ki naj bi se ohranilo v dvorcu Vransko. Kljub temu, da zbirka obsega le osem kosov, pisanih na pergament in papir, pa gradivo obsega obdobje med letoma 1239 in 1831. Med najbolj zanimive in hkrati povedne dokumente o rodbini Müller-Hörnstein sodi listina o preverjanju prednikov (tako imenovana Ahnenprobe), ki je bila spisana na Dunaju leta 1806.