V okviru projekta e-ARH.si je 27. marca 2019 v prostorih Ministrstva za kulturo potekal četrti delovni sestanek projekta e-ARH.si.

V letošnjem aprilu bo minilo šesto let, odkar je avstrijski nadvojvoda in kranjski deželni knez Ernest Železni z razmeroma skromno listino potrdil, da so mu gospodje, vitezi in oprode dežele Kranjske dovolili pobrati davek od svojih podložnikov ter mu po potrebi tudi sicer stali ob strani. Ernest je ob tem obljubil, da odobritev davka (pomoči) kranjskim plemičem in njihovim pravicam ne bo škodovala ter da v prihodnje take pomoči ne bo več zahteval niti sprejel.

Služba državne varnosti je želela okrog leta 1980 izboljšati stanje na področju vzpostavljanja in nadzora radijskih zvez. Njene akcije v tujini so postajale vse pogostejše, prav tako potrebe po nadzoru radijskega prometa tujih policij in možnih tujih agentov. Tako so se lotili raziskave tržišča in nabave »prototipov« opreme, ki bi omogočali prikrite komunikacije z agenti na terenu.

Med največje, vendar nerealizirane turistične projekte v Sloveniji sodi projekt »Triglavske žičnice«. Nosilec projekta je bil Zavod za izgradnjo športno turističnih centrov v Triglavskem gorstvu, ki je septembra 1963 v svojem poročilu o delu in v Predlogu za vključitev Triglavskih žičnic v sedemletni plan Socialistične republike Slovenije navedel več razlogov za izvedbo projekta.

Arhiv Republike Slovenije je v letu 2014 prejel donacijo, ki med drugim vsebuje del zapuščine dr. Igorja Breznika; v njej je tudi zbirka risb iz italijanskega koncentracijskega taborišča Gonars. V zbirki sta dva akvarela in 21 risb, ki so bile vse ustvarjene v taborišču leta 1942. Avtor večine risb in akvarelov je Valentin Horvat.

Letos mineva petsto let od največjega kmečkega upora na Slovenskem, ki ga že sočasni viri imenujejo slovenski kmečki punt (Windischer Bauernbund). Predstavljeni dokument je nastal po zboru kranjskih deželanov v Ljubljani in Kamniku, kamor se je ob uporu zateklo veliko plemstva. Instrukcija za Sigmunda Lamberga s Črnela, ki ga je kranjsko plemstvo izbralo za odposlanca k cesarju Maksimilijanu, vsebuje dragocene podatke o poteku upora.

Sredi avgusta 1918 je bil ustanovljen Narodni svet v Ljubljani, ki naj bi kot vrhovna in vse stranke vključujoča politična organizacija pripravil združitev Slovencev s Hrvati in Srbi v samostojno državo. Glavne informacije o poteku ustanovne seje, delokrogu in organizacijski strukturi (ustanovljenih je bilo 8 odsekov) Narodnega sveta prinaša uradno sporočilo za javnost.

Jeseni 1954 je Rdeči križ Slovenije v Ljubljani organiziral odmevno razstavo brezalkoholnih pijač, ki si jo je ogledalo okrog 30.000 ljudi. Predstavljena je knjiga vtisov s te razstave, v kateri so jo številni obiskovalci zelo pozitivno ocenili, si zaželeli čim več podobnih razstav, pa tudi opozorili na previsoke cene brezalkoholnih pijač, njihovo slabo kvaliteto ter na dejstvo, da jih ni mogoče dobiti v gostilnah in na prodajnih policah slovenskih trgovin.

Najznačilnejši in najlepši pogled, ki se odpre obiskovalcu Bohinjskega jezera, je prizor jezera s srednjeveško cerkvico sv. Janeza Krstnika na njegovem vzhodnem robu, do katere vodi kamnit most. Prizor daje vtis, da obstaja »od zmeraj«, pa vendar ni tako.

V arhivskem fondu Jugoslovanska avtorska agencija – Zastopstvo za Slovenijo so se ohranili pretežno zapisi povezani z izplačili posameznih honorarjev. Za arhivalijo meseca julija pa smo izbrali programe slovenskih profesionalnih in polprofesionalnih gledališč za sezono 1965/66, ki so jih pred začetkom sezone pošiljali avtorski agenciji. Ta je nato pripravila avtorizacijo.

Zbirka kart in zemljevidov Arhiva Republike Slovenije obsega 3210 kosov, ki so razdeljeni med 12 tematskih sklopov. V sklopu Vojaške operacije hranimo 43 kosov. Med temi so posebej zanimive karte, ki so nastale po bitki pri Custozzi junija 1866.

V arhivskem gradivu upravnega oddelka Dravske banovine je v registraturnem fasciklu 13–20 med gradivom finančne in kriminalistične policije o prekrških zoper trošarine in carine, o sledenju sumljivih oseb, nadzorovanju goljufov in falzifikatorjev ter raznimi ovadbami in varnostnimi poročili ohranjenih tudi več spisov o ponarejanju denarja. Med gradivom je tudi ponaredek dvodinarskega kovanca Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z letnico 1925.

Duhovnik, pesnik, šolnik, časnikar in jezikoslovec Valentin Vodnik (1758–1819) je v pesmi Moj spomenik najavil, da se ga bomo spominjali predvsem po njegovih pesmih. Kot nam razkriva zapuščinski inventar, pa so po smrti v njegovem stanovanju našli, popisali in ocenili tudi precej drugih stvari.

Pravila društva za olepšanje postojnskega trga in v povzdigo dohajanja tujcev so bila izdana leta 1883 in so dvojezična, nemška in slovenska. Pravila postojnskega »turističnega« društva so verjetno prva pravila tovrstnega društva v slovenskem jeziku, kažejo pa tudi na pomemben prispevek lokalnega društva k razvoju tujskega prometa na Slovenskem.

Izhodišče avgustovske arhivalije meseca je petdeset let stara 35 mm filmska kopija posnetka marionetne lutkovne predstave Zvezdica Zaspanka v realizaciji Črta Škodlarja. V Arhivu Republike Slovenije jo hranimo zgolj v srbohrvaški različici. V arhivu hranimo tudi izvirno snemalno knjigo filma Zvezdica Zaspanka, prav tako digitalno verzijo filma iz leta 2003, ki je opremljena z izvirnim slovenskim zvočnim zapisom.

Pred nami sta pismi Milene Mohorič predsedniku vlade Ljudske Republike Slovenije Mihi Marinku in II. kongresu Komunistične partije Slovenije iz leta 1948. Zgodba germanistke, pesnice in pisateljice Milene Mohorič, poročene Premru (1905–1972), je dokaz o tem, kako hitro se revolucija spremeni v pošast, ki požre svoje otroke, in kako usodno lahko veliki politični sistemi zaznamujejo posameznikovo življenje.

13. maja 2017 obeležujemo 300. obletnico rojstva avstrijske nadvojvodinje in cesarice Marije Terezije, ki je vladala v letih 1740–1780. Tokratna arhivalija meseca predstavlja mogočno monarhinjo s cesarskim grbom in njenim vladarskim naslovom, ki nam ga prikazuje izjemno lepo ohranjen pečat, obešen na listini iz leta 1748.

Zgodovina pozna zgodbe in osebnosti, ki vedno znova burijo domišljijo. Naj jih obujajo spomini, publicisti ali resna znanstvena dela, zlahka oživijo, ko se pojavijo – četudi neznatni – drobci v arhivskem gradivu. Predstavljamo take drobce, ki dokazujejo, kako mukotrpno in vztrajno so Nemci ugotavljali, kdo je »fantomski« vodja jugoslovanskih partizanov.

21. novembra 1916 je 68. letu vladavine umrl cesar Franc Jožef. Na dunajski dvor in na deželne oblasti so začeli prihajati izrazi sožalja z uradov, od društev in v javnem življenju aktivnih posameznikov. Sožalne izjave so bile sestavljene zelo podobno: v uvodu je izražena globoka užaloščenost zaradi smrti vladarja, sledi naštevanje njegovih zaslug, zaključuje pa jih poklonitev novemu cesarju. Predstavljeni dokument Trgovske in obrtniške zbornice za Kranjsko je sicer pisan v enakem duhu, a je bil objavljen v seriji zborničnih razprav.

V arhivaliji meseca, pretežno nastali na podlagi arhivskega gradiva, ki ga hrani Arhiv Republike Slovenije, so prikazani vzroki in povodi za gradnjo »mladinske proge« Brčko–Banovići ter sodelovanje slovenskih mladincev pri tej udarniški akciji. Skoraj 90 km dolga proga je bila zgrajena v dobrega pol leta.