Konspiracija vojnih bolnic je bila nujna in za postojanke so vedeli le redki. Za bolnice so bila najbolj primerna malo obljudena kraška območja, naravno oblikovani jarki, gozd je moral biti iglast, zaraščen, sledi je bilo treba dobro zabrisati. Posebno pozornost so namenjali vhodom v postojanke, ki jih je bilo potrebno še posebej dobro zamaskirati. Za partizanske bolnice je veljalo nenapisano pravilo, da konspiracije ni nikoli preveč.

26. 2. 2019 je na Ministrstvu za javno upravo potekala seja Inšpekcijskega sveta, na kateri so bila obravnavana naslednja vprašanja:

Člani Inšpekcijskega sveta, predsedniki regijskih koordinacij inšpektorjev in vodje odborov Inšpekcijskega sveta so na dopisni seji glasovali o sprejemu Poročila Inšpekcijskega sveta za leto 2018.

V mesecu maju, ki ga je mednarodni Inštitut notranjih revizorjev (IIA) proglasil za mednarodni mesec krepitve zavedanja o notranji reviziji, je prvih sedem državnih notranjih revizorjev (DNR), vpisanih v šolskem letu 2018/2019 v izobraževanje za PDNR, pridobilo tudi naziv preizkušeni državni notranji revizor (PDNR).

V okrožnici navajamo nekaj pojasnil in informacij, v pomoč pri načrtovanju organizacije dela v vrtcu za šolsko leto 2019/2020.

Kot majsko arhivalijo meseca objavljamo govor, ki ga je Rudi Šeligo imel oktobra 1996 na Borštnikovem srečanju v Mariboru. Dokument hranimo v Šeligovi osebni zapuščini, ki smo jo v Arhiv Republike Slovenije prevzeli leta 2015. Pozoren bralec Šeligovega govora bo zlahka ugotovil, da se danes, skoraj četrt stoletja kasneje, v slovenski kulturi ni prav veliko spremenilo. Enak govor bi lahko objavil tudi danes; še vedno bi bil, žal, enako aktualen.

V zapuščini, ki smo jo v letu 2018 prevzeli po pokojnemu režiserju Milanu Ljubiću, je ohranjenega tudi precej arhivskega gradiva, ki se nanaša na realizacijo tako imenovanih Kronik, arhivskih snemanj posameznih slovenskih delavcev, pomembnih v tedanjem kulturnem in širšem javnem življenju. Ohranjeni so tudi posebni zapiski Milana Ljubića, redaktorja Kronik v obdobju 1969–1975.

Demarkacijska črta in nato državna (rapalska) meja med Italijo in novo jugoslovansko državo je zasekala v posamezne, nekoč enotne predele, občine in zaselke. Marsikdo ob meji je imel na drugi stani gozd, travnik ali njivo. Dvolastniki so imeli posebne prepustnice, prav tako tisti, ki so hodili kmetom pomagat. Ob množičnih dnevnih prehodih se je razvilo živahno tihotapstvo in kontrabant. Uradno med tema dvema pojmoma sicer ni razlike, v ljudskem spominu pa so jima pripisovali različen pomen.

Arhivalija meseca je pismo češkoslovaškega ministra za pravosodje dr. Aloisa Neumana, ki ga je 6. avgusta 1966 poslal zveznemu sekretarju za pravosodje Socialistične federativne republike Jugoslavije Miloradu Zoriču. Iz pisma razberemo, da je češkoslovaški minister dlje časa spremljal situacijo v zvezi z dvema obsojencema 8. dachauskega procesa. Izrazil je veliko razočaranje nad dejstvom, da sta bila oba le pomiloščena oz. izpuščena iz zapora, ne pa tudi rehabilitirana.

Naročilo iz leta 1609, ki ga je v imenu deželnega kneza Ferdinanda II. notranjeavstrijska dvorna komora poslala ljubljanskemu škofu Tomažu Hrenu in kranjskemu deželnemu vicedomu Jožefu Panitzolu, je droben, a dragocen košček v mozaiku raznovrstnih arhivalij o tej cesarski oziroma deželnoknežji ustanovi. Potrjuje dejstvo, da oblastem v Gradcu (in pozneje na Dunaju) ni bilo vseeno, kako posluje dvorni špital, poleg meščanskega špitala edina dolgotrajnejša špitalska ustanova v zgodnjenovoveški Ljubljani.

Objavljamo seznam izdanih publikacij Arhiva Republike Slovenije.

V tokratnih novicah med drugim podrobneje o obvestilu Evropske komisije, da s koncem aprila 2019 ne bo več zagotavljala tehnične pomoči za ESPD v vseh jezikih držav članic Evropske unije.

Dne, 16. 4. 2019, je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani v so-organizaciji z Ministrstvom za pravosodje potekal posvet ob obeležitvi 60-letnice Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP). Na posvetu so sodelovali tudi najvišji predstavniki slovenskega pravosodja, slovenski sodnik na ESČP, stalna predstavnica Republike Slovenije pri Svetu Evrope ter vabljeni strokovnjaki iz Slovenije in tujine.

V okviru projekta e-ARH.si se je 23. in 24. novembra 2016 v Hotelu Mons, Fourt Points by Sheraton v Ljubljani odvijala prva mednarodna konferenca projekta e-ARH.si.

V okviru projekta e-ARH.si se je 22. in 23. novembra 2017 v Austria Trend Hotelu v Ljubljani odvijala druga mednarodna konferenca projekta e-ARH.si.

V okviru projekta e-ARH.si se je 7. in 8. novembra 2018 v Austria Trend Hotelu v Ljubljani odvijala tretja mednarodna konferenca projekta e-ARH.si.

Projekt e-ARH.si se je predstavil na znanstveni konferenci Alme Mater Europaea.

Projekt e-ARH.si se je predstavil na mednarodni konferenci Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja.