Zbirka kart in zemljevidov Arhiva Republike Slovenije obsega 3210 kosov, ki so razdeljeni med 12 tematskih sklopov. V sklopu Vojaške operacije hranimo 43 kosov. Med temi so posebej zanimive karte, ki so nastale po bitki pri Custozzi junija 1866.

V arhivskem gradivu upravnega oddelka Dravske banovine je v registraturnem fasciklu 13–20 med gradivom finančne in kriminalistične policije o prekrških zoper trošarine in carine, o sledenju sumljivih oseb, nadzorovanju goljufov in falzifikatorjev ter raznimi ovadbami in varnostnimi poročili ohranjenih tudi več spisov o ponarejanju denarja. Med gradivom je tudi ponaredek dvodinarskega kovanca Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z letnico 1925.

Duhovnik, pesnik, šolnik, časnikar in jezikoslovec Valentin Vodnik (1758–1819) je v pesmi Moj spomenik najavil, da se ga bomo spominjali predvsem po njegovih pesmih. Kot nam razkriva zapuščinski inventar, pa so po smrti v njegovem stanovanju našli, popisali in ocenili tudi precej drugih stvari.

Pravila društva za olepšanje postojnskega trga in v povzdigo dohajanja tujcev so bila izdana leta 1883 in so dvojezična, nemška in slovenska. Pravila postojnskega »turističnega« društva so verjetno prva pravila tovrstnega društva v slovenskem jeziku, kažejo pa tudi na pomemben prispevek lokalnega društva k razvoju tujskega prometa na Slovenskem.

Izhodišče avgustovske arhivalije meseca je petdeset let stara 35 mm filmska kopija posnetka marionetne lutkovne predstave Zvezdica Zaspanka v realizaciji Črta Škodlarja. V Arhivu Republike Slovenije jo hranimo zgolj v srbohrvaški različici. V arhivu hranimo tudi izvirno snemalno knjigo filma Zvezdica Zaspanka, prav tako digitalno verzijo filma iz leta 2003, ki je opremljena z izvirnim slovenskim zvočnim zapisom.

Pred nami sta pismi Milene Mohorič predsedniku vlade Ljudske Republike Slovenije Mihi Marinku in II. kongresu Komunistične partije Slovenije iz leta 1948. Zgodba germanistke, pesnice in pisateljice Milene Mohorič, poročene Premru (1905–1972), je dokaz o tem, kako hitro se revolucija spremeni v pošast, ki požre svoje otroke, in kako usodno lahko veliki politični sistemi zaznamujejo posameznikovo življenje.

13. maja 2017 obeležujemo 300. obletnico rojstva avstrijske nadvojvodinje in cesarice Marije Terezije, ki je vladala v letih 1740–1780. Tokratna arhivalija meseca predstavlja mogočno monarhinjo s cesarskim grbom in njenim vladarskim naslovom, ki nam ga prikazuje izjemno lepo ohranjen pečat, obešen na listini iz leta 1748.

Zgodovina pozna zgodbe in osebnosti, ki vedno znova burijo domišljijo. Naj jih obujajo spomini, publicisti ali resna znanstvena dela, zlahka oživijo, ko se pojavijo – četudi neznatni – drobci v arhivskem gradivu. Predstavljamo take drobce, ki dokazujejo, kako mukotrpno in vztrajno so Nemci ugotavljali, kdo je »fantomski« vodja jugoslovanskih partizanov.

21. novembra 1916 je 68. letu vladavine umrl cesar Franc Jožef. Na dunajski dvor in na deželne oblasti so začeli prihajati izrazi sožalja z uradov, od društev in v javnem življenju aktivnih posameznikov. Sožalne izjave so bile sestavljene zelo podobno: v uvodu je izražena globoka užaloščenost zaradi smrti vladarja, sledi naštevanje njegovih zaslug, zaključuje pa jih poklonitev novemu cesarju. Predstavljeni dokument Trgovske in obrtniške zbornice za Kranjsko je sicer pisan v enakem duhu, a je bil objavljen v seriji zborničnih razprav.

V arhivaliji meseca, pretežno nastali na podlagi arhivskega gradiva, ki ga hrani Arhiv Republike Slovenije, so prikazani vzroki in povodi za gradnjo »mladinske proge« Brčko–Banovići ter sodelovanje slovenskih mladincev pri tej udarniški akciji. Skoraj 90 km dolga proga je bila zgrajena v dobrega pol leta.

Spletno rubriko Arhivalija meseca v Arhivu Republike Slovenije pripravljamo od januarja 2011. Namenjena je popularizaciji arhiva in arhivskega gradiva. Predstavljamo tisto arhivsko gradivo oziroma dokumente, ki so vizualno ali vsebinsko posebej zanimivi, na novo prevzeti v arhiv ali doslej spregledani, povezani z raznimi obletnicami, aktualnim dogajanjem v družbi in še mnogo več.

V nadaljevanju najdete arhivalije meseca leta 2016.

Septembra 1941 je zagorela vas Rašica kot povračilo za partizansko akcijo, v kateri je bilo ubitih šest potnikov v črnem avtomobilu Horch z oznakami IA-24080. V Arhivu Republike Slovenije hranimo o partizanskem napadu izvirno poročilo nemške kriminalistične policije z Bleda z dne 22. 9. 1941, ki so mu priložene skica kraja napada in osem zgovornih fotografij.

Apollo 15 je bila četrta vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni. Zelo uspešna odprava se je končala 7. avgusta 1971. V začetku leta 1972 so se astronavti s soprogami podali na turnejo po Evropi. V Jugoslaviji so se najprej za kratek čas ustavili v Beogradu in Zagrebu, nato pa pripotovali v Slovenijo, kjer so bivali med 27. in 31. januarjem.

Narodnoobrambna in šolska organizacija Družba sv. Cirila in Metoda je konec 19. stoletja odprla prve otroške vrtce. Program predšolske vzgoje so vodile otroške vrtnarice, kot so tedaj imenovali vzgojiteljice. Te so imele, podobno kot danes, najpomembnejšo vlogo v programu predšolske vzgoje, zato je Družba za vzgojiteljice v svojih vrtcih izdajala navodila za delo. Eno takih navodil iz začetka 20. stoletja je tudi za današnje čase vzgojno in metodološko zelo aktualno.

Gradivo, ki ga predstavljamo v tokratni arhivaliji meseca Arhiva Republike Slovenije, spada med mejno gradivo, saj ga med svojimi zbirkami hranimo tako arhivi kot tudi muzeji in knjižnice. Gre za plakate, tiskane brošure in zgibanke, ki s fotografijami in ilustracijami, tudi priznanih umetnikov, privabljajo obiskovalce, popotnike in iskalce zdravja.

Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim poleti 1947 je bil v prvi vrsti namenjen zastraševanju tako dejanskih kot potencialnih političnih nasprotnikov, predvsem iz vrst starih političnih strank. Informacija Javnega tožilstva Socialistične republike Slovenije o pobudi za obnovo procesa nam pokaže, da se v štiridesetih letih po enem največjih političnih procesov, ki ga je zaznamovalo hudo kršenje človekovih pravic, kljub močno izboljšani kazenski zakonodaji uradni pogled na upravičenost takih procesov še vedno ni spremenil.

Majniška deklaracija za združitev avstro-ogrskih Slovencev, Hrvatov in Srbov v samostojno državno telo pod habsburškim žezlom je sprožila množično deklaracijsko gibanje z zbiranjem podpisov v podporo deklaraciji. Največ podpisov je bilo zbranih od decembra 1917 do marca 1918. Gibanje so spremljali tudi nekateri incidenti, ki so pustili sledi v arhivskem gradivu cesarsko kraljevega ministrstva za notranje zadeve.

Letos mineva sto let od odmevnega kazenskega procesa zoper pisatelja Ivana Cankarja. Ta je aprila 1913 v Ljubljani nastopil s predavanjem Slovenci in Jugoslovani. Rešitev jugoslovanskega problema je videl v politični združitvi v jugoslovansko republiko. »Po krvi smo si bratje, po jeziku vsaj bratranci«, je menil. Izrekel pa je tudi znamenite besede »pustimo Avstrijo v njenem lastnem dreku«. Zaradi »pregreška zoper javni pokoj in red« je bil 21. avgusta obsojen na enotedensko zaporno kazen.

Z ustanovitvijo Osrednjega državnega arhiva Slovenije novembra 1945 so bili postavljeni temelji današnjemu Arhivu Republike Slovenije. Njegov pomen se je v sedemdesetih letih obstoja spreminjal, a izstopajoče, pomembne funkcije pri skrbi za slovensko arhivsko kulturno dediščino so njegova stalnica že vseskozi.

Letos bo minilo 70 let od premiere prvega slovenskega zvočnega celovečernega umetniškega filma Na svoji zemlji, s katerim so slovenski filmarji pokazali svojo zrelost. Film je bil zelo uspešen, uspeh pa je zakril številne nevšečnosti s snemanj. Podrobna in na trenutke tragikomična poročila o snemanju filma s prvotnim naslovom V srcu Evrope govorijo o težavah z vremenom, igralci, elektriko, pirotehniko, voznim parkom in tehniko nasploh.