Državna sekretarka Ministrstva za javno upravo Urška Ban se je skupaj z ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter podpredsednikom Vlade Republike Slovenije Zdravkom Počivalškom udeležila delovnega srečanja v Novem mestu.

Vlada Republike Slovenije je na včerajšnji redni seji sprejela #protiKoronapaket 2 #PKP2. Sprejete rešitve in ukrepe so predstavili minister za finance Andrej Šircelj ter člani vladne svetovalne skupine za pripravo ukrepov za omilitev posledic epidemije za državljane in gospodarstvo dr. Matej Lahovnik, dr. Igor Masten in Ivan Simič.
Na izjavi glede aktualnega stanja v zvezi z epidemijo bolezni COVID19 so sodelovali tudi predstojnica Centra za nalezljive bolezni na NIJZ dr. Maja Sočan, član svetovalne skupine v okviru Ministrstva za zdravje dr. Miroslav Petrovec ter vladni govorec, veleposlanik Jelko Kacin.

Od srede, 22. aprila 2020, bo veljal spremenjen obratovalni čas na kontrolni točki Holmec (Grablach) na meji z Avstrijo.

Vlada je na današnji seji sprejela Predlog novele Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo ter Predlog zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19.

V veljavni Načrt razvojnih programov 2020-2023 je Vlada RS na današnji seji vladnega odbora za državno ureditev in javne zadeve uvrstila projekt »Spodbujanje filmske in avdiovizualne dejavnosti - SFC 2020–2021«.

Vlada Republike Sslovenije je na današnji seji izdala odločbo o razrešitvi Antona Zakrajška s položaja direktorja Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve (Zavod), na njegovo mesto pa je z jutrišnjim dnem za vršilca dolžnosti imenovan Tomi Rumpf. Zavod poleg opravljanja javne gospodarske službe oblikovanja in uporabe državnih blagovnih rezerv ter obveznih rezerv nafte in njenih derivatov, izvaja tudi nabavo zaščitne opreme.

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji osrednjo pozornost namenila obravnavi predloga novele zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo oziroma takoimenovanem protikorona paketu 1 ter predlog zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 oziroma takoimenovanem protikorona paketu 2.

Okrevanje gospodarstva bo v prihodnjih mesecih ključno, zato na Ministrstvu za finance pripravljamo ukrepe za gospodarsko okrevanje v odprtem dialogu s številnimi deležniki. Mnogi gospodarski subjekti opozarjajo na nujnost hitre zagotovitve likvidnosti, kar je tudi temeljni cilj drugega paketa ukrepov, ki so sedaj v proceduri.

Na Direktoratu za lesarstvo, ki deluje v okviru Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo si prizadevamo za povečanje uporabe lesa z gradnjo z lesom in za predelavo v izdelke z visoko dodano vrednostjo. V obdobju 2016 do 2020 je bilo tako s strani MGRT iz različnih virov skupaj za lesarsko panogo namenjenih (izplačanih) 14.947.196 EUR (razpisanih pa 25.600.000 EUR). Direktorat za lesarstvo je v tem obdobju z evropskimi sredstvi sofinanciral 116 projektov.
Lesena hiša povprečne velikosti v življenjski dobi skladišči od 25 do 60 ton CO2, če je dodana še lesena notranja oprema, pa od 30 do 70 ton CO2. Priložnost za boljši izkoristek lesa zato predstavlja tudi Evropski zeleni dogovor, ki predvideva vzpostavitev trajnostnega evropskega gospodarstva, ki do leta 2050 ne bo ustvarjalo neto emisij toplogrednih plinov. Ker je lesena gradnja pomemben del prehoda na nizkoogljično, podnebno nevtralno gospodarstvo, imamo zaradi velike razpoložljivosti lesne surovine dober potencial za doseganje ciljev dogovora.

Hrvaško predsedstvo Svetu EU je organiziralo videokonferenco ministrov pristojnih za šport, ki se je je udeležila tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Simona Kustec. Spregovorili so o možnih nadaljnjih ukrepih na državni in evropski ravni za blažitev posledic razmer, za nadaljnjo promocijo evropskega športa in za ustrezno vključitev športa v oživitvene načrte EU na področju gospodarstva.

Planet, na katerem živimo, je enkraten! Naredimo vsak dan nekaj dobrega zanj!

22 april, svetovni dan Zemlje, ki ga obeležujemo že pol stoletja, je namenjen vsem ljudem na svetu in vzpodbuja k aktivnemu ter odgovornemu delovanju v smeri trajnostnega razvoja. Na pobudo civilnodružbenih organizacij po vsem svetu ga praznujemo od leta 1970. Številni posamezniki in okoljske organizacije na ta dan pripravljajo različne dogodke in prireditve, s katerimi opozarjajo na ranljivost in enkratnost planeta, na katerem živimo. Praznovanje dneva Zemlje koordinira globalna mreža Dneva Zemlje.

Končno poročilo o izvajanju Programa Vlade Republike Slovenije za krepitev integritete in transparentnosti 2017–2019 obsega navedbo aktivnosti nosilcev ukrepov iz programa za obdobje od 1. 7. 2018 do 31. 12. 2019 ter končno stanje glede izvedbe ukrepov iz programa po zaključku dvoletnega obdobja.

V Službi Vlade Rrpublike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, organu upravljanja za evropske strukturne sklade in Kohezijski sklad, se sprotno odzivamo na težave, ki nastajajo zaradi pandemije COVID-19. V ta namen smo ustvarili tematsko podstran, na kateri objavljamo aktualne usmeritve naše službe, vlade in Evropske komisije glede izvajanja evropske kohezijske politike v povezavi s COVID-19. Stran se redno posodablja z novimi dokumenti.

Slovenija se je pridružila skupni pobudi 16 držav EU za ozelenitev gospodarstva po pandemiji koronavirusa. Evropski Zeleni dogovor (Green Deal) je v središču oziroma med pomembnejšimi vidiki okrevanja evropskega gospodarstva.

- 22. aprila že 50. leto zapored na svetovni ravni obeležujemo Svetovni dan Zemlje.
- Dan opozarja na ranljivost in enkratnost planeta, na katerem živimo.
- Ministrstvo za okolje in prostor k varovanju okolja pripomore z aktivnim delovanjem in številnimi projekti.
-Izkoristimo ta trenutek za ponovno oceno svojih navad in ustvarjanje novih, ki so boljše za naš planet.

Minister Tomaž Gantar se je danes udeležili Odbora za zdravstvo, kjer je spregovoril o razmerah v domovih za starejše v času epidemije COVID-19. Poudaril je, da bi bila selitev oskrbovancev iz DSOjev v bolnišnice strokovno neutemljena. »O tem odloča stroka in ne politika, kar je edino pravilno. Da smo izpustili vse iz rok in so oskrbovanci v domovih za starejše drugorazredni državljani je politikantstvo in krivično do vseh, ki delajo vse in še več, da so varni tako oskrbovanci kot osebje. Trdim, da je vsak, ki je potreboval bolnišnično zdravljenje, tega tudi dobil«, je dejal.