Projekt e-ARH.si se je predstavil na znanstveni konferenci Alme Mater Europaea.

Projekt e-ARH.si se je predstavil na mednarodni konferenci Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja.

Projekt e-ARH.si se je predstavil na mednarodni konferenci Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja.

Poročilo o izvajanju Srednjeročnega programa statističnih raziskovanj za 2013-2017 je zdaj na voljo tudi v angleškem jeziku (Report on the Implementation of the Medium-term Programme of Statistical Surveys 2013–2017).

V majskih novicah med drugim o prenovljenem portalu za podporo elektronskemu javnemu naročanju in tehnološko prenovljenem e-Katalogu.

Izteka se rok za oddajo statističnih podatkov o evidenčnih naročilih, oddanih v letu 2018. Podatke je možno oddati do vključno 28. februarja 2019. V februarskih novicah pa tudi o novem priročniku Integriteta pri javnem naročanju s poudarkom na ukrepih za preprečevanje korupcijskih tveganj.

V okviru projekta e-ARH.si je 28. oktobra 2017 v Tehnološkem parku v Ljubljani potekal prvi delovni sestanek projekta e-ARH.si.

V okviru projekta e-ARH.si je 24. maja 2018 v prostorih Austria Trend Hotela v Ljubljani potekal drugi delovni sestanek projekta e-ARH.si.

V okviru projekta e-ARH.si je 20. septembra 2018 v prostorih Austria Trend Hotela v Ljubljani potekal tretji delovni sestanek projekta e-ARH.si.

V okviru projekta e-ARH.si je 27. marca 2019 v prostorih Ministrstva za kulturo potekal četrti delovni sestanek projekta e-ARH.si.

V letošnjem aprilu bo minilo šesto let, odkar je avstrijski nadvojvoda in kranjski deželni knez Ernest Železni z razmeroma skromno listino potrdil, da so mu gospodje, vitezi in oprode dežele Kranjske dovolili pobrati davek od svojih podložnikov ter mu po potrebi tudi sicer stali ob strani. Ernest je ob tem obljubil, da odobritev davka (pomoči) kranjskim plemičem in njihovim pravicam ne bo škodovala ter da v prihodnje take pomoči ne bo več zahteval niti sprejel.

Služba državne varnosti je želela okrog leta 1980 izboljšati stanje na področju vzpostavljanja in nadzora radijskih zvez. Njene akcije v tujini so postajale vse pogostejše, prav tako potrebe po nadzoru radijskega prometa tujih policij in možnih tujih agentov. Tako so se lotili raziskave tržišča in nabave »prototipov« opreme, ki bi omogočali prikrite komunikacije z agenti na terenu.

Med največje, vendar nerealizirane turistične projekte v Sloveniji sodi projekt »Triglavske žičnice«. Nosilec projekta je bil Zavod za izgradnjo športno turističnih centrov v Triglavskem gorstvu, ki je septembra 1963 v svojem poročilu o delu in v Predlogu za vključitev Triglavskih žičnic v sedemletni plan Socialistične republike Slovenije navedel več razlogov za izvedbo projekta.

Arhiv Republike Slovenije je v letu 2014 prejel donacijo, ki med drugim vsebuje del zapuščine dr. Igorja Breznika; v njej je tudi zbirka risb iz italijanskega koncentracijskega taborišča Gonars. V zbirki sta dva akvarela in 21 risb, ki so bile vse ustvarjene v taborišču leta 1942. Avtor večine risb in akvarelov je Valentin Horvat.

Letos mineva petsto let od največjega kmečkega upora na Slovenskem, ki ga že sočasni viri imenujejo slovenski kmečki punt (Windischer Bauernbund). Predstavljeni dokument je nastal po zboru kranjskih deželanov v Ljubljani in Kamniku, kamor se je ob uporu zateklo veliko plemstva. Instrukcija za Sigmunda Lamberga s Črnela, ki ga je kranjsko plemstvo izbralo za odposlanca k cesarju Maksimilijanu, vsebuje dragocene podatke o poteku upora.

Sredi avgusta 1918 je bil ustanovljen Narodni svet v Ljubljani, ki naj bi kot vrhovna in vse stranke vključujoča politična organizacija pripravil združitev Slovencev s Hrvati in Srbi v samostojno državo. Glavne informacije o poteku ustanovne seje, delokrogu in organizacijski strukturi (ustanovljenih je bilo 8 odsekov) Narodnega sveta prinaša uradno sporočilo za javnost.

Jeseni 1954 je Rdeči križ Slovenije v Ljubljani organiziral odmevno razstavo brezalkoholnih pijač, ki si jo je ogledalo okrog 30.000 ljudi. Predstavljena je knjiga vtisov s te razstave, v kateri so jo številni obiskovalci zelo pozitivno ocenili, si zaželeli čim več podobnih razstav, pa tudi opozorili na previsoke cene brezalkoholnih pijač, njihovo slabo kvaliteto ter na dejstvo, da jih ni mogoče dobiti v gostilnah in na prodajnih policah slovenskih trgovin.

Najznačilnejši in najlepši pogled, ki se odpre obiskovalcu Bohinjskega jezera, je prizor jezera s srednjeveško cerkvico sv. Janeza Krstnika na njegovem vzhodnem robu, do katere vodi kamnit most. Prizor daje vtis, da obstaja »od zmeraj«, pa vendar ni tako.