Novice

Ministrstvo za naravne vire in prostor je Dan Zemlje zaznamovalo s strokovnim posvetom o naši vlogi pri varovanju planeta v času podnebnih sprememb. Udeleženci posveta so predstavili sistemske ukrepe na področju urejanja prostora, vidike potresne dejavnosti, plazenja, rudarstva in pridobivanja surovin ter ključne zakonske in informacijske ureditve namenjene zmanjševanju posledic naravnih nesreč.

Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) je letošnji 14. Dan Alpske konvencije obeležilo 8. aprila 2025 v Škofji Loki s posvetom Podnebne spremembe in naravna tveganja - obnova in načrtovanje po izrednih dogodkih naravnih nesreč.

Ministrstvo za naravne vire in prostor je v Škofji Loki ob Dnevu Alpske konvencije 2025 pripravilo strokovni posvet o obnovi in načrtovanju po naravnih nesrečah, ki so posledica podnebnih sprememb, ter prilagajanju naselij v državah pogodbenicah Alpske konvencije na podnebne spremembe.

Ministrstvo za naravne vire in prostor je v začetku marca 2025 sprejelo posodobljeno Predhodno oceno poplavne ogroženosti Republike Slovenije 2024, ki predstavlja prvi korak v okviru tretjega cikla izvajanja evropske poplavne direktive (2022–2027). Dokument prinaša nove analize in posodobljene podatke o poplavni ogroženosti ter določa 104 območja pomembnega vpliva poplav.

V Palači narodov v Ženevi je od 19. do 20. marca potekala globalna delavnica Ekonomske komisija Združenih narodov za Evropo (angleško United Nations Economic Commission for Europe) Povečanje podnebne odpornosti – poplave in zdravje na čezmejnih in nacionalnih ravneh (angleško Global Workshop on increasing climate resilience with focus on floods and health on the transboundary and national levels).

Slovenija začenja ambiciozen sedemletni projekt LIFE4ADAPT, s katerim želi okrepiti svojo odpornost na podnebne spremembe. S projektom, vrednim 26,6 milijona evrov, od katerih 14,2 milijona evrov prispeva Evropska unija, bo država razvijala rešitve za učinkovito prilagajanje na vse pogostejše ekstremne vremenske pojave ter dolgoročne okoljske spremembe.

Vlada je sprejela Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2022. Poročila o okolju nastajajo ciklično, praviloma vsake štiri leta, z njimi pa spremljamo stanje narave in okolja, sledimo izvajanju začrtane državne politike njunega varstva ter načrtujemo politike okolja in druge povezane politike.

Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak je nagovoril udeležence jubilejnega 10. Zlatega kamna, v slovenski javnosti najbolj odmevnega strokovnega srečanja na področju lokalne samouprave, ob tem pa predstavil dobre prakse in razvojne priložnosti na področju okolja in prostora.

Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak je z generalnim direktorjem Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) mag. Stojanom Nikoličem in poslovnima direktorjema HSE mag. Mirkom Marinčičem in dr. Viktorjem Vračarjem podpisal Koncesijsko pogodbe za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delih vodnega telesa reke Save od Ježice do Suhadola. Minister je podpisal tudi Sporazuma z lokalnimi skupnostmi o načinu izvajanja koncesijske pogodbe, in sicer z župani občin Zagorje ob Savi Matjažem Švaganom, Laško Francijem Zdolškom, Trbovlje Jasno Gabrič, Hrastnik Markom Funklom in Litija Francijem Rokavcem.

Državna sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor dr. Metka Gorišek se je udeležila neformalnega zasedanja Sveta EU za okolje, ki je prvič pod nemškim predsedovanjem potekalo v živo v Berlinu. Prvi dan zasedanja so ministri razpravljali o vlogi ohranjanja biotske raznovrstnosti v kontekstu preprečevanja pandemij in izgradnji odpornosti evropskega gospodarstva in družbe, hkrati pa so opravili prvo neformalno razpravo o globalnem okviru za biotsko raznovrstnost po letu 2020 v luči priprave na naslednje zasedanje pogodbenic (COP15), predvideno v jeseni 2021 na Kitajskem. V popoldanskem delu so začeli z razpravo o evropski podnebni politiki in predstavitvi celovitega načrta za višanje EU podnebnih ambicij do leta 2030 v okviru doseganja ciljev Pariškega sporazuma, ki so jo nadaljevali tudi naslednji dan.

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je danes skupaj z Inštitutom Jožef Stefan (IJS), Centrom za energetsko učinkovitost, predstavilo osnutek dolgoročne podnebne strategije do leta 2050. Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak je ob tem poudaril, da »doseganje neto ničelnih emisij Slovenije ni breme, ampak priložnost in odgovornost. Odgovornost do zanamcev in hkrati priložnost za vse deležnike. Ta priložnost naslavlja konkretne izzive sektorjem na vseh področjih, ki se jih podnebne spremembe tičejo. Pot do podnebne nevtralnosti pa hkrati ne sme ogrožati slovenskega gospodarstva in ne sme ogrožati standarda življenja ljudi, ampak ga mora nadgraditi.«

Vlada je na 63. redni seji obravnavala deset točk s področja Ministrstva za okolje in prostor

Vlada je na današnji dopisni seji sprejela Odlok o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v obdobju 2020 – 2023 (Odlok). Ocenjena višina izplačil v tem obdobju je 350 milijonov evrov, in sicer v tem letu 106,285 milijonov, v letu 2021 109,605 milijonov, v letu 2022 70,18 milijonov in v letu 2023 63,93 milijonov evrov.

V preddverju Ministrstva za okolje in prostor si lahko do 4. februarja 2020 preberete Najboljše novice iz sveta, ki so tokrat izšle v obliki razstave. Osrednja tema tokratnih novic, namenjenih ozaveščanju širše javnosti o globalnih izzivih, so podnebne spremembe. Pripravo je koordinirala platforma SLOGA, Najboljše novice iz sveta pa so bile objavljene v sklopu dejavnosti 10. Slovenskih razvojnih dni in Tedna globalnega učenja 2019.

Minister za okolje in prostor Simon Zajc se je udeležil javne predstavitve dopolnjenega osnutka celovitega nacionalnega podnebnega načrta Slovenije (NEPN) in njegovega okoljskega poročila, ki ga je organiziralo Ministrstvo za infrastrukturo. Javna obravnava dokumenta NEPN bo potekala do 16. februarja 2020.

Vlada je na 57. redni seji obravnavala pet točk s področja Ministrstva za okolje in prostor.

Minister Simon Zajc ocenjuje, da je COP25 pričakovano razočaranje. "Madridska konferenca ni uspela doseči soglasja o tem, kako bomo izvajali Pariški sporazum. EU in z njo Slovenija vztrajata, da moramo ukrepati zdaj, če hočemo segrevanje ozračja omejiti na 1,5 stopinje Celzija. Največji onesnaževalci imajo moralno dolžnost, da začnejo opozorila znanstvenikov jemati resno in temu primerno ukrepati."

Minister za okolje in prostor Simon Zajc je v okviru zasedanja Podnebne konference Združenih narodov (COP25) v Madridu podal nacionalno izjavo Republike Slovenije. V njej je poudaril, da bo implementacija zavez Pariškega sporazuma terjala skupen napor vseh.

Minister za okolje in prostor Simon Zajc je ob robu zasedanja Podnebne konference Združenih narodov (COP25) na ministrski ravni v Madridu komentiral Evropski zeleni dogovor, ki ga je danes predstavila Evropska komisija. Izpostavil je, »da zeleni dogovor pogumno vodi v edino možno prihodnost - to je v ogljično nevtralno prihodnost. Za Slovenijo je pomembno, da ta zagotavlja socialno pravičen prehod za prestrukturiranje in preobrazbo najbolj ranljivih sektorjev in regij - naše premogovniške regije so zagotovo tak primer. Upam pa, da bo na koncu potrjen tudi ogljični davek na izdelke umazane industrije izven Evropske unije, saj se ne moremo sprenevedati, da skrbimo za naš planet, če hkrati omogočamo, da drugi opravljajo umazani posel za nas.«

Minister za okolje in prostor Simon Zajc se udeležuje odprtja 25. Zasedanja pogodbenic (COP25), ki se je udeležujejo pogodbenice Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC) in bo potekala do 13. decembra. Današnji dan je posvečen voditeljem držav in vlad z namenom dviga ambicije za doseganje ciljev Pariškega sporazuma skladno z zadnjimi znanstvenimi dognanji, ki jih je v svojih poročilih predstavil Mednarodni panel za podnebne spremembe (IPCC) za ustavitev globalnega segrevanja na manj kot 1,5 stopinje Celzija.