Inšpektorat za delo opozarja, da je delodajalec odgovoren za varno in zdravo delo delavcev ter sprejetje in izvajanje vseh potrebnih ukrepov v ta namen tudi v trenutnih epidemioloških razmerah, pri čemer je dolžan tudi pridobiti ter upoštevati usmeritve in priporočila medicinske stroke in ukrepe vlade, namenjene zaščititi delavcev pred okužbo.

Za zakonito opravljanje dela mora obstajati ustrezna pravna podlaga, na podlagi katere se takšno delo lahko tudi opravlja. Delovno razmerje je osnovna oblika za opravljanje dela, ki jo ureja Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1). Gre za razmerja, ki se sklepajo s pisno pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. V delovnem razmerju je vsaka od pogodbenih strank dolžna izvrševati dogovorjene ter predpisane pravice in obveznosti.

Inšpektorat za delo te dni izvaja poostren nadzor glede izvajanja ukrepov pri delodajalcih za preprečevanje širjenja novega koronavirusa in zagotavljanja zdravja delavcev ter glede zagotavljanja njihove pravne varnosti v aktualnih epidemioloških razmerah.

Ponovno smo ažurirali in dopolnili dokument s ključnimi informacijami in odgovori na pogosta vprašanja glede uveljavljanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja v času posebnih okoliščin zaradi zmanjšanja širjenja koronavirusa SARS-CoV-2. Odgovore na vprašanja, ki nam jih najpogosteje zastavljate, bomo še naprej sproti dopolnjevali. Tako delodajalce kot zaposlene pozivamo k strpni medsebojni komunikaciji in k temu, da delavec in delodajalec čim več rešitev dogovorita skupaj.

Inšpektorat za delo opozarja delavce, da naj ne podpisujejo sporazumov o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, če tega dejansko ne želijo. V takšnem primeru delavcu namreč ne pripada nadomestilo za brezposelnost (ki ga ureja Zakon o urejanju trga dela; ZUTD), niti odpravnina (razen v primeru upokojitve).

Inšpektorat RS za delo v aktualni situaciji epidemije poudarja, da predstavlja delo na domu učinkovito rešitev za preprečevanje širjenja koronavirusa SARS-CoV-2. Delo od doma je načeloma opredeljeno v členih od 68 do 72 ZDR-1, 169. člen ZDR-1 pa omogoča poenostavljeno odrejanje opravljanja dela na drugem kraju, tudi od doma, zaradi izjemnih okoliščin, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi. Kraj dela, določen s pogodbo o zaposlitvi, se lahko začasno spremeni tudi brez soglasja delavca, vendar le, dokler trajajo izjemne okoliščine in to z izdajo odredbe o delu na domu.

Opozarjamo, da začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga - čakanje na delo doma - kot jo določa 138. člen ZDR-1, ni treba prijaviti Inšpektoratu za delo.

Inšpektorat za delo je v zadnjih dneh prejel več prijav, da delodajalci v svojih delovnih procesih ne izvajajo predvidenih ukrepov za preprečevanje širjenja okužb s koronavirusom ali pa so ti ukrepi delni in pomanjkljivi. Povečuje se tudi število prijav s področja zagotavljanja pravne varnosti delavcev.

Glede na to, da na Inšpektoratu za delo prejemamo vrsto vprašanj in prijav glede odrejanja letnega dopusta ob trenutni epidemiološki situaciji v Sloveniji poudarjamo, da delodajalec ne sme zgolj enostransko odrejati letnega dopusta. Opozarjamo na okoliščine, ki jih mora upoštevati delodajalec pri odločanju o času izrabe letnega dopusta, ki jih določa 163. člen ZDR-1.

Urejen delovnopravni status delavcev, ki se pri delodajalcih vključujejo v njihove delovne procese, vsekakor predstavlja pomemben dejavnik, ki močno vpliva na položaj teh delavcev. Pri tem ne smemo pozabiti tudi drugih vidikov urejenega razmerja z delavci, še zlasti zagotavljanja njihove varnosti in zdravja pri delu. Delavcem z urejenim statusom zakonodaja zagotavlja pravice, ki so povezane z njihovo varnostjo in zdravjem pri delu, istočasno pa delodajalcem obveznosti s tega področja.

V vseevropski kampanji “Prednosti prijavljenega dela” sodeluje tudi Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.

S 1. marcem se je v okviru evropske platforme »Proti delu na črno« pričela vseevropska kampanja imenovana ''Prednosti prijavljenega dela''. Potekala bo do 31. maja v vseh članicah Evropske unije, s ciljem promocije in ozaveščanja prednosti prijavljenega dela v najširšem smislu. Kampanja poteka pod nosilnima sloganoma »Imej korist. Zasluži. Prijavi.« ter »Pošteno delo, prednost za vse.«. Koordinira jo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, aktivno pa sodeluje tudi Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.

Na MDDSZ v zvezi s pojavom Koronavirus COVID-19 objavljamo pojasnila in priporočila delodajalcem glede odrejanja dela na domu in drugega dela v primeru izjemnih okoliščin, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca. Delodajalci imajo v tem primeru možnost odrediti drugo vrsto in/ali kraj opravljanja dela brez soglasja delavca, a le za čas trajanja izjemnih okoliščin. Na kaj morajo biti delodajalci pozorni pri tem, zlasti z vidika zagotavljanja ustreznega urejanja razmerja v odnosu z delavcem, je pojasnjeno v priloženi datoteki. Zapisana so tudi pojasnila glede splošne ureditve odrejanja dela na domu in drugega dela ter dodatne informacije Zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki se nanašajo na nadomestilo zaradi odsotnosti z dela.

S 1. marcem se v okviru evropske platforme »Proti delu na črno« pričenja vseevropska kampanja imenovana ''Prednosti prijavljenega dela''(Benefits of declared work). Organizirana kampanja bo potekala do 31. maja 2020 v vseh članicah Evropske unije, z enotnim ciljem promocije in ozaveščanja prednosti prijavljenega dela v najširšem smislu. Kampanjo, ki jo bodo v sodelovanju z drugimi državnimi organi preko družbenih omrežji in vladne spletne strani koordinirale strokovne službe Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, bo v tednu od 16. do 20. marca 2020 med drugim zaznamoval tudi akcijski teden izvajanja skupnega nadzora Inšpektorata za delo in Finančne uprave. Kampanja bo potekala pod nosilnima sloganoma »Imej korist. Zasluži. Prijavi.« in »Pošteno delo, prednost za vse.«.

Preko sistema eDavki je bilo 22. 1. 2020 vsem subjektom, ki zaposlujejo delavce, podano pojasnilo o sistemu minimalne plače po 1. 1. 2020 in je bilo objavljeno tudi na spletni strani ministrstva. Na ministrstvu ne glede na navedeno prejemamo še vedno pogosta vprašanja glede nove definicije minimalne plače, predvsem v zvezi z izločitvijo dodatkov iz minimalne plače in v zvezi z vplivom spremenjene definicije minimalne plače na ureditev nadomestila plače za čas odsotnosti z dela. Iz tega razloga v tem delu (dodatkov in nadomestila plače) objavljamo dodatna pojasnila.

Z namenom informiranja Inšpektorat za delo v prihodnjem tednu organizira Dan odprtih vrat glede minimalne plače, in sicer v sredo, 5. februarja 2020, od 9. do 17. ure, na svojih lokacijah po Sloveniji.

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, mag. Ksenija Klampfer, poziva vse delodajalce k doslednemu spoštovanju in izvajanju Zakona o minimalni plači. Za delo od 1.1.2020 je določena nova višina minimalne plače (940,58 EUR bruto), hkrati pa so iz minimalne plače izločeni vsi dodatki, določeni z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami. Iz minimalne plače sta izločena tudi del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) si skupaj z Inšpektoratom Republike Slovenije za delo (IRSD) ves čas prizadeva za znižanje števila kršitev delovnopravne zakonodaje in zakonodaje glede zaposlovanja tujcev. V ta namen tako MDDSZ kot IRSD organizirata preventivne ukrepe osveščanja delavcev in delodajalcev.

Inšpektorat RS za delo opozarja, da se 1. novembra izteče zadnji rok, do katerega morajo delodajalci izplačati delavcem regres za letni dopust za leto 2019. Hkrati inšpektorat poudarja, da je 1. november določen le kot izjemen, skrajni rok, v katerem lahko delodajalci v primeru nelikvidnosti izplačajo delavcem regres, pri čemer pa je pomembno, da mora biti takšen dogovor – o možnosti kasnejšega izplačila regresa – opredeljen s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.

Ker na Inšpektoratu za delo še vedno prejemamo številne prijave glede dela in zaposlovanja na črno, opozarjamo, da je nadzor tega področja od 18. 8. 2014, ko se je začel uporabljati novi Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1), večinsko v pristojnosti Finančne uprave RS (FURS).

Agencija za varnost prometa je danes v sodelovanju s Policijo, Finančno upravo RS, Inšpektoratom RS za delo in Inšpektoratom RS za infrastrukturo, na Cesti dveh cesarjev 176 (izpitni center) v Ljubljani začela s skupno akcijo okrepljenega strokovnega nadzora v šolah vožnje. Ugotovitve dosedanjih nadzorov Agencije namreč izkazujejo nepravilnosti pri izvajanju programov usposabljanja kandidatov za voznike, prirejanje evidenc in kršitve pri vodenju predpisanih evidenc. Namen okrepljenih skupnih strokovnih nadzorov je doseči boljše delovanje šol vožnje, kar prispeva k večji prometni varnosti.