Ob robu 79. zasedanja Generalne skupščine Organizacije Združenih narodov (OZN) je ministrica Tanja Fajon vodila neformalni dialog Varnostnega sveta z Ligo Arabskih držav. Ministri so govorili o eskalaciji razmer na Bližnjem vzhodu, prizadevanjih za organizacijo mirovne konference za trajnostni mir in rešitev dveh držav ter o nepogrešljivi vlogi Agencije OZN za palestinske begunce.

Podpredsednica Vlade in ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je vodila izredno zasedanje Varnostnega sveta o Libanonu. Slovenija, ki ta mesec predseduje Varnostnemu svetu OZN, je izredno zasedanje sklicala v luči zaostritve razmer in na zahtevo Francije.

V Varnostnem svetu OZN je danes potekal osrednji dogodek v času predsedovanja Slovenije, in sicer odprta razprava »Voditeljstvo za mir«, ki je obravnavala delovanje Varnostnega sveta na primeru treh zunanjepolitičnih tem: Ukrajine, Bližnjega vzhoda in Sudana. Vodil jo je predsednik vlade dr. Robert Golob.

Predsednik vlade dr. Golob je včeraj pozno popoldne kot predsedujoči vodil zasedanje Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov (OZN) na visoki ravni o razmerah v Ukrajini.

V New Yorku poteka tako imenovani visoki teden, ko se na sedežu Organizacije združenih narodov (OZN) zberejo voditelji z vsega sveta. Uvertura 79. zasedanja Generalne skupščine OZN, ki se uradno začne 24. septembra 2024, je bil Vrh za prihodnost, kjer so voditelji sprejeli Pakt za prihodnost in se zavezali k promociji mednarodnega miru in varnosti ter uresničevanju trajnostnih razvojnih ciljev.

Predsednik vlade dr. Robert Golob je prvi dan udeležbe na 79. Generalni skupščini Organizacije združenih narodov zaključil z nagovorom na Vrhu o prihodnosti.

Predsednik vlade dr. Robert Golob z udeležbo na Vrhu o prihodnosti začenja udeležbo na 79. zasedanju Generalne skupščine Organizacije združenih narodov. V okviru vrha je bil sprejet akcijsko naravnan Pakt za prihodnost z dvema prilogama - Deklaracijo o prihodnjih generacijah in Globalnim digitalnim dogovorom.

Podpredsednica Vlade RS in ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon danes predseduje razpravi Varnostnega sveta (VS) Organizacije združenih narodov (OZN) o nezakonitih izraelskih naselbinah na Zahodnem bregu. Razprava, ki se osredotoča na izvajanje resolucije VS 2334, je usmerjena predvsem v vprašanje zagotavljanja pogojev za prihodnost rešitve dveh držav, Izraela in Palestine.

Ministrica Tanja Fajon je v New Yorku vodila razpravo Varnostnega sveta (VS) o posebni politični misiji Združenih narodov v Afganistanu, s poudarkom na vedno slabšem položaju žensk in deklic. To je prva v nizu razprav, ki jih bo ministrica vodila v septembru, ko Slovenija predseduje VS, na sedežu Združenih narodov pa se na zasedanju Generalne skupščine tradicionalno zberejo svetovni voditelji.

V Ženevi se začenja 57. redno zasedanje Sveta OZN za človekove pravice. Slovenija bo skupaj s še nekaterimi državami vložila resolucijo o svetovnem programu za izobraževanje za človekove pravice.

Z današnjim dnem Slovenija začenja svoje prvo predsedovanje Varnostnemu svetu (VS) Združenih narodov v obdobju 2024–2025. Ob prevzemu mandata bo državam članicam VS, širšemu članstvu Združenih narodov, nevladnim organizacijam in splošni javnosti predstavila mesečni program dela (angleško Programme of Work), prioritete in glavne dogodke.

V avgustu je Varnostnemu svetu Organizacije združenih narodov predsedovala Sierra Leone. Osrednji dogodki predsedujoče sta bili razpravi o krepitvi afriškega zastopstva v Varnostnem svetu in Novi agendi za mir ter briefing o ohranjanju zavez na tematskem področju žensk, miru in varnosti. Dobršni del dnevnega reda so zasedale razprave o Gazi.

Ob svetovnem dnevu humanitarnosti, ki je letos posvečen zaščiti civilistov in humanitarnih delavcev, spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava in boju proti nekaznovanosti odgovornih za napade, Slovenija izraža zaskrbljenost nad grozljivim povišanjem smrtnih žrtev med humanitarnimi delavci, ki opravljajo neprecenljivo in plemenito poslanstvo ter rešujejo življenja v najtežjih razmerah.

V New Delhiju je med 21. in 31. julijem potekalo 46. zasedanje Odbora za svetovno dediščino. Odbor je na Unescov seznam svetovne dediščine vpisal 26 novih kulturnih in naravnih območij dediščine. Zaradi ogroženosti ob vojaških spopadih v Gazi je na seznam ogrožene dediščine vpisal samostan svetega Hilariona v Palestini, s slednjega pa umaknil nacionalni park Niokolo-Koba v Senegalu.

V mesecu juliju je Varnostnemu svetu Organizacije združenih narodov predsedovala Ruska federacija. Ključna dogodka meseca sta bili odprti razpravi o multilateralizmu in Bližnjem vzhodu, ki ju je vodil ruski minister za zunanje zadeve Lavrov. Predsedstvo je organiziralo tudi odprto razpravo o sodelovanju OZN z nekaterimi regionalnimi organizacijami (CSTO, CIS, SCO).

Generalna skupščina Združenih narodov je 30. julij razglasila za svetovni dan boja proti trgovini z ljudmi. Letošnja obeležitev s kampanjo »V boju proti trgovini z ljudmi ne prezrimo nobenega otroka« poziva k okrepljenemu ukrepanju za odpravo trgovine z otroki.

Slovenija pozdravlja svetovalno mnenje glede pravnih posledic politik in praks Izraela na zasedenem palestinskem ozemlju, vključno z vzhodnim Jeruzalemom, ki ga je 19. julija 2024 izdalo Meddržavno sodišče v Haagu. Svetovalno mnenje najvišjega sodnega organa Združenih narodov ima veliko pravno težo in moralno avtoriteto.

Danes obeležujemo mednarodni dan Nelsona Mandele, ki je 67 let svojega življenja aktivno posvetil boju za človekove pravice, enakost, demokracijo in spodbujanje kulture miru.

Podpredsednica vlade in ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je v Palači Združenih narodov sodelovala na donatorski konferenci za Agencijo Združenih narodov za palestinske begunce (angleško The United Nations Relief and Works Agency for Palestine Refugees - UNRWA). Gre za letni dogodek z namenom spodbuditi države k finančnim prispevkom in tako omogočiti izvajanje aktivnosti UNRWA.

V Ženevi se je zaključilo 56. zasedanje Sveta Združenih narodov za človekove pravice, ki je potekalo od 18. junija 2024. Zaznamovala ga je obravnava pravic žensk in deklic ter kritičnih razmer človekovih pravic v posameznih državah.