Nadaljevanje dvodnevne seje slovenske vlade o postopnem odhodu iz Jugoslavije

V soboto, 5. januarja 1991, je slovenska vlada oziroma takrat še republiški izvršni svet nadaljeval v petek začeto sejo o prihodnosti Slovenije. Seja, na kateri so obravnavali postopen odhod iz federacije, je potekala za zaprtimi vrati.

V začetku januarja 1991 se je končalo plebiscitno-božično-novoletno proslavljanje in spet je bilo treba zavihati rokave. Delati je začela tudi slovenska vlada. Ministri so vzeli pod drobnogled zvezne zakone, ki jih je zvezna skupščina sprejela tik pred koncem leta 1990. Na republiško rešeto je prišel sveženj osmih zveznih zakonov.

Zeleni zagrozili z izstopom iz Demosa

Predsednik Zelenih in član republiškega predsedstva, Dušan Plut, se je v imenu predsedstva sredi decembra 1990 udeležil posveta mirovnikov v Kölnu z naslovom Evropa brez armad in zagovarjal »Slovenijo brez vojske«. LDS in SDP sta predlog podprli, stranke v Demosu, se kljub večkratnim pozivom na pobudo niso odzvale.

Negotova prihodnost

Letu dni po Markovićevi reformi in uvedbi konvertibilnega dinarja je zaupanje v gospodarsko reformo med Slovenci splahnelo. Dvom v uspešnost Markovićeve politike je v novoletnem intervjuju za zagrebški tednik Danas izrazil tudi Janez Drnovšek. Poudaril je, da na začetku leta ni razlogov za optimizem, »saj ni možno obljubiti boljšega življenja in povečanja standarda«.

Bilo je pol ure po polnoči, ko je v celjski bolnišnici na svet privekal prvi Slovenec, ki se je rodil v letu 1991. To je bil fantek, ki je dobil ime Dejan. Medtem ko se je v mestu ob Savinji rojevalo novo življenje, so po slovenskih mestih bučno in hrupno praznovali vstop v novo leto.

Silvestrovo 1990 je bilo osem dni po plebiscitu in pet dni po razglasitvi njegovih nedvoumnih rezultatov. Vendar je bilo v osrednjih slovenskih tiskanih medijih ob slovesu od starega leta, dotlej enega nesporno pomembnejših v slovenski zgodovini, le malo sledu o evforiji.

Minilo je natanko teden dni od zgodovinskega plebiscita za samostojno Slovenijo, na katerem si je slovenski narod edinkrat pisal sodbo sam. Državljanke in državljani Slovenije so na plebiscitu z izjemno in prepričljivo večino glasovali ZA neodvisno, samostojno in svobodno Slovenijo. Radost in veselje ob izidu plebiscita sta bila še vedno prisotna, vendar so kljub temu pozitivno vzdušje »kvarili« dvomi glede jutrišnjega dne.

Slovenija je bila 29. decembra 1990 še globoko v prazničnem vzdušju. Veselje po plebiscitni zmagi, ki je božičnemu praznovanju dalo še več prešernosti, se še vedno ni poleglo. Vsi pa so se že ozirali v prihajajoče novo leto in se spraševali, kaj jim bo prineslo.

»Tudi tokrat ne bo uspelo. Do devalvacije je prišlo prepozno, potrebna bi bila po prvih šestih mesecih, ko je zvezna vlada še uživala polno zaupanje.« (dr. Jože Mencinger)

»Republika Slovenija je postala svobodna in neodvisna država« (Delo, 27. 12. 1990)

V skupščini slovesno uresničena plebiscitna volja – uradna razglasitev rezultatov plebiscita in samostojnosti Slovenije.

25. december 1990 je bil prvi božični dan po dolgih desetletjih, ki so ga slovenski kristjani znova lahko praznovali v demokratični družbi.

»Zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi in zgodilo se je tudi zato, da bodo temu koraku sledili še drugi. Čakajo nas konkretne naloge za polno uveljavitev slovenske državnosti. S tem dejanjem stopamo v krog zrelih narodov Evrope in sveta. Pot bo težka, a se z veseljem odločamo zanjo,« je dan po plebiscitu Večer poročal o izjavi tedanjega predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta na plebiscitni večer.

Ob koncu hladne vojne in s postopnim zatonom komunističnih sistemov v srednji in vzhodni Evropi so se začele možnosti za demokratizacijo in pluralizacijo, za nekatere narode pa tudi možnost samostojnega bivanja v prihodnosti. Enkratno zgodovinsko priložnost je izkoristila tudi nekdanja jugoslovanska republika Slovenija, kar pa nikakor ni bil preprost proces.