»Med evropskimi državami vlada spor zaradi priznanja Slovenije in Hrvaške. Del evropskih držav čaka na državo, ki bo prevzela iniciativo pri priznanju Slovenije in Hrvaške. Imam vtis, da bodo države ES sledile Nemčiji in Italiji do marca prihodnjega leta,« je povedal dr. Jože Pučnik po vrnitvi z obiska Evropskega parlamenta, ki ga je organiziral tamkajšnji nemški klub socialdemokratskih poslancev.

Zaradi sprejemanja slovenske ustave živahna razprava o splavu v velikem deležu zavzema medijski prostor. Mnenja se razpirajo od teh, ki zagovarjajo pravico otrok do življenja od spočetja naprej, pa vse do teh, ki splav reducirajo na vprašanje ženskega trebuha. Tema odmeva tudi v slovenskem tisku v tujini, zlasti v decembrskih številkah Svobodne Slovenije.

Pred zasedanjem evropskih zunanjih ministrov v Bruslju je postajalo vedno bolj jasno, na katere države lahko Slovenija računa. Zlasti odločna nemška podpora je zelo olajšala pot do mednarodnega priznanja naše države. Med domačimi temami pa sta tega dne največ pozornosti pritegnili celodnevna seja ustavne komisije, ki se je lotila najbolj spornih členov nove ustave, ter napovedane nove podražitve živil, za kar so nekateri krivili kmete, ki jim je v bran stopil Zdravko Počivalšek.

Na rojstni dan največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna je Slovenija od vodilnih nemških politikov dobila zagotovilo, da je na cedilu ne bodo pustili niti po pričakovanem priznanju neodvisnosti. Na svetovni sceni je še vedno odmeval ukrajinski referendum o neodvisnosti, po katerem so se začela nakazovati ukrajinsko-ruska trenja.

Ministrski svet Evropske skupnosti je potrdil, da so bile Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina ter Makedonija tako imenovane kooperativne republike (nekdanje) Jugoslavije in da proti njim praktično ne bodo veljale več gospodarske sankcije, uvedene proti Jugoslaviji, ki pa so ostale v veljavi za Srbijo in Črno goro.

Nemški zunanji minister Genscher je pred zasedanjem zunanjih ministrov Evropske skupnosti ponovno zatrdil, da hoče Nemčija priznati samostojnost Slovenije in Hrvaške še pred božičem. Pri tem je v svojem članku za Welt am Sonntag poudaril pričakovanje, da bodo samostojne republike nemudoma priznale načela Pariške listine.

Po vrsti izjav Bonna v prid priznanja Slovenije in Hrvaške, ki so francosko diplomacijo dokaj vznejevoljile, saj so po njenem mnenju razjedale enotno politično naravnanost Evropske skupnosti, in to v času, ko se je dvanajsterica ukvarjala z novo fazo integracijskega procesa, sta sosedi dosegli soglasje, da jugoslovanska kriza ne bi smela obremenjevati zasedanja Evropskega sveta v Maastrichtu. Takoj po 10. decembru, ko bodo končane razprave o gospodarsko-monetarni in politični povezavi dvanajsterice in ko bo potekel dvomesečni rok, ki ga je Evropska skupnost določila za reševanje krize v svoji soseščini, bo Bonn lahko samostojno priznal Slovenijo in Hrvaško.

Na današnji dan pred sto leti se je rodil France Balantič, izjemni slovenski pesnik, ki je življenje tragično izgubil v nesmiselnem partizanskem napadu na domobransko postojanko v Grahovem 24. novembra 1943. Po drugi svetovni vojni je bil Balantič uvrščen na seznam prepovedanih avtorjev, njegove zbirke so bile izločene iz javnih knjižnic, čeprav njegova pesniška dela niso bila politično-ideološka. Postal je simbol preganjane slovenske literature. Prizadevno delo profesorja Franceta Pibernika, da bi Balantičevo ime in poezija ostala zapisana v zgodovino slovenske književnosti, je obrodilo sad že pred tridesetimi leti. Balantičev domači kraj Kamnik in Republika Slovenija sta se mu oddolžila 29. in 30. novembra 1991 s postavitvijo kipa in čudovitim prvim javnim zaznamovanjem njegove obletnice rojstva.

Pobudam Vatikana in Nemčije za mednarodno priznanje Slovenije se je pridružila še Italija, izjave podpore pa so prihajale tudi iz številnih drugih držav. Notranjo politiko pa sta razburkala razprava o prihodnosti naše največje banke in novi predlog proračuna.

Zvezna republika Nemčija naj bi še pred božičem diplomatsko priznala Slovenijo in Hrvaško. Kancler Helmut Kohl je v Bundestagu izjavil, da bo Nemčija ta korak naredila, četudi se ji druge članice Evropske skupnosti ne bodo pridružile. Nemška vlada ob polni podpori socialdemokratske opozicije ni napovedala samo priznanja Slovenije in Hrvaške, temveč tudi 10. december kot rok za priznanje.

Če je predlog proračuna, ki ga je na tiskovni konferenci predstavljal finančni minister, obetal precej manj denarja, kakor je bilo želja, je Sloveniji sijalo sonce na zunanjepolitičnem področju. Mednarodno priznanje odločilnih evropskih dejavnikov se je precej približalo. Janeza Drnovška si je največ športnih zvez zaželelo za predsednika slovenskega olimpijskega komiteja.

Prva vlada, ki je nastala po uvedbi večstrankarskega sistema v Sloveniji, se je po razkolu Slovenske demokratične zveze (SDZ) prvič ukvarjala z resnejšimi vprašanji svojega obstoja. Po neuspešnem sestanku vladajoče koalicije Demos 16. novembra in neposrečenih nastopih nekaterih koalicijskih veljakov v tedanji skupščini nekaj dni pozneje sta zahtevi po glasovanju o zaupnici vladi vložili opozicijski stranki socialistov in liberalcev. Premier Lojze Peterle je v želji po utrditvi razrahljanih stališč v koaliciji in nadzoru procesa na seji Demosa napovedal, da bo tudi sam sprožil vprašanje zaupnice. To je širši javnosti sporočil na tiskovni konferenci 25. novembra.

V zadnjih dneh je bila slovenska diplomacija izjemno aktivna. Drugo za drugim so sledila visoka dvostranska srečanja po vsej Evropi. Tako se je zunanji minister Dimitrij Rupel udeležil mednarodnega simpozija o vlogi narodov, držav in demokracije pri gradnji nove Evrope, ki je potekal med zasedanjem Evropskega parlamenta. Tam se je sestal z generalno sekretarko Sveta Evrope Catherine Lalumière. Predsednik države Milan Kučan se je v Benetkah sestal z italijanskim zunanjim ministrom De Michelisom glede dnevnega reda srečanja v Maastrichtu, ki bi moral vsebovati priznanje Slovenije in Hrvaške.

Slovenski politični vrh se je v Rimu, Benetkah in Tinjah srečal s politiki sosednjih držav Italije in Avstrije ter drugimi evropskimi politiki, s katerimi so razpravljali o priznanju Slovenije. Člani Socialdemokratske stranke Slovenije (SDSS) so na konferenci v Kopru obravnavali prometno politiko in politično stanje v Sloveniji. Potekala je seja predsedstva Zelenih Slovenije, kjer se je pokazalo, da se trenja znotraj stranke stopnjujejo. Na Zavrhu in v Lenartu so počastili 73. obletnico dneva, ko je Rudolf Maister s svojo novoustanovljeno slovensko vojsko razorožil nemško varnostno stražo v Mariboru in prevzel vojaško oblast v mestu.

Poslanci evropskega parlamenta so razpravljali o sankcijah proti Jugoslaviji, medtem pa se je krepil pritisk beguncev na Slovenijo. Na domačem političnem parketu so Delo in politično sorodni mediji povečevali pritiske na Demosovo vladno koalicijo, čeprav opozicija še ni imela pripravljene alternative, pa tudi čas zanjo ni bil primeren, saj je tik pred mednarodnim priznanjem Slovenija potrebovala stabilno vlado.

V zvezi s predlogom o nezaupnici vladi, ki so jo glede njene odgovornosti za sprejetje rebalansa proračuna nameravali vložiti liberalni demokrati, so poslanci Demosa takšno potezo označili za neodgovorno, saj po njihovem mnenju država tik pred mednarodnim priznanjem ni mogla ostati brez vlade.

Na letališču v Cerkljah na Dolenjskem so slovesno prisegli slovenski naborniki, ki so zaključili vojaško usposabljanje. Slovesnosti so se udeležili minister za obrambo Janez Janša, minister za notranje zadeve Igor Bavčar, minister za informiranje Jelko Kacin, minister za zakonodajo Lojze Janko, člana predsedstva RS dr. Dušan Plut in Ivan Oman, generalmajor Janez Slapar ter drugi udeleženci. V junijskih in julijskih dneh 1991 je nova slovenska TO dokazala, da je zmožna ubraniti slovensko državo pred mnogo močneje oboroženo vojsko sovražne jugoslovanske armade. Po dvigu slovenske zastave, ki so jo na letališko ploščad prinesli trije padalci, ki so se spustili iz zraka, so prikazali delovanje in uporabo nekaterih bojnih sredstev.

Nemška napoved priznanja Republike Slovenije je razburkala evropsko politiko, ki je v tem času že uresničevala sankcije zoper Jugoslavijo. Ker so te prizadele tudi Slovenijo, so slovenski politiki pozivali evropske kolege, naj prekinejo to nepravično, nepolitično in neutemeljeno početje. Slovenija je mednarodno skupnost opozorila tudi na begunsko problematiko, ki je ležala kot veliko breme na plečih naše republike. V notranji politiki pa so se tega dne napadom na vlado pridružili tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in Janez Drnovšek.

Zaradi sprejetih sankcij Evropske skupnosti proti jugoslovanskim republikam so se predstavniki slovenske vlade sestali s predstavniki gospodarske zbornice in carine, da bi se dogovorili o ravnanju slovenskih izvoznikov v vmesnem času do 2. decembra, ko naj bi se ministrski svet ES izrekel o tem, katere jugoslovanske republike bodo izvzeli iz sankcij.

Na tretjo novembrsko nedeljo leta 1991 se je s prebojem večjega dela preostalih mestnih branilcev iz Vukovarja končevala skoraj trimesečna agonija sremskega mesta. Slovenci so ob njegovi usodi zadrževali sapo in razlika med položajem Slovenije in Hrvaške ni bila od začetka osamosvojitvenih procesov še nikoli večja.