Opis in biologija

Vse vrste rodu Spodoptera odlagajo jajčeca v skupinah (od 20 do 350), običajno so odložena v eni plasti, lahko pa tudi v dveh in navadno na spodnji strani listov. Jajčeca so ovalna, širine okrog 0,4 milimetra in višine 0,3 milimetra. Po navadi so prekrita z laski. Samica lahko odloži v povprečju okrog 1500 jajčec. Razvoj celotne generacije v Združenih državah Amerike (ZDA) traja od 30 (poleti) do 90 dni (pozimi). Ličinke se hranijo na listih ali plodovih, ličinka se običajno zabubi v tleh. Odrasli osebki so dobri letalci in poleti redno migrirajo v hladnejša območja. Število generacij je odvisno od klimatskih pogojev: na jugu ZDA ima lahko 4 generacije, tam se pojavlja od aprila do decembra, lahko pa tudi v zimskih mesecih.

Znaki napada

Ličinke objedajo liste, pri koruzi tudi storže, pri paradižniku pojedo popke, vršičke in preluknjajo plodove. Mlade ličinke se hranijo na spodnji strani listov, starejše ličinke požro celotno listno površino tako, da ostanejo le listne žile. Kjer so prisotne ličinke, najdemo tudi njihove izločke.

Gostiteljske rastline

Ameriška koruzna sovka napada več kot 100 rastlinskih vrst. Glavne gostiteljske rastline so koruza (Zea mays), riž (Oryza sativa), navadni sirek (Sorghum bicolor) in sladkorni trs (Saccharum officinarum).

Poleg teh, škodljivec napada tudi druge pomembne gojene rastline kot so: pšenica (Triticum aestivum), ječmen (Hordeum vulgare), oves (Avena sativa), proso (Panicum miliaceum), sudanska trava (Sorghum sudannense) in druge rastline iz družine trav (Poaceae), lucerna (Medicago sativa), čebula (Allium cepa), fižol (Phaseolus vulgaris), paradižnik (Solanum lycopersicum), jajčevec (Solanum melongena), paprika (Capsicum annuum), sladki krompir (Ipomoea batatas), bučevke (Cucurbitaceae), križnice (Brassicaceae) in druge zelenjadnice ter tudi okrasne rastline, kot so krizanteme (Dendranthema, Chrysanthemum) nageljni (Dianthus) in pelargonije (Pelargonium).

Širjenje škodljivca in poti prenosa

Na nova območja se škodljivec lahko prenese s pošiljkami gostiteljskih rastlin v razvojnem stadiju jajčeca, ličinke, bube ali kot odrasla žuželka. Prenese se lahko s pošiljkami čebule, paprike, fižola, paradižnika, jajčevcev, krizantem, koruznih storžev ter na rastlinah zelenjadnic ter s plodovi ali zelenjavo iz družine križnic (Brassicaceae) in bučevk (Cucurbitaceae).

V preteklih letih je bilo največ prestrežb na plodovih paprike (Capsicum), paradižnika (Solanum lycopersicum), jajčevcev (Solanum melongena) in  Momordica spp. ter na špargljih (Asparagus spp.).

Odrasle sovke so dobri letalci, napad širijo lokalno, veter in zračni tokovi pa jih lahko zanesejo na večje razdalje. Na ta način se je v preteklih letih hitro širila v podsaharski Afriki.

Geografska razširjenost

Ameriška koruzna sovka je škodljivec tropskih in subtropskih predelov in je razširjena v južni in jugovzhodni Aziji, Afriki, Južni in Srednji Ameriki, v južnih predelih ZDA in Mehiki, od tam pa so znane letne migracije v hladnejša območja, vse do južnih predelov Kanade. 

V Sloveniji škodljivec še ni bil ugotovljen.

Ukrepi v Evropski uniji

Zaradi velikega tveganja za vnos in širjenje tega nevarnega škodljivca je bil sprejet Izvedbeni sklep, ki določa ukrepe za preprečevanje vnosa in širjenja ameriške koruzne sovke (Spodoptera frugiperda) za vse države Evropske unije.

Izvedbeni sklep določa pogoje za uvoz iz tretjih držav, razen Švice in sicer za plodove paprike in feferonov (Capsicum spp.), Momordica spp., jajčevca (Solanum melongena), etiopskega jajčevca (Solanum aethiopicum), afriškega jajčevca (Solanum macrocarpon) in za rastline koruze (razen živega cvetnega prahu, rastlinskih tkivnih kultur, semen in zrnja). Vse pošiljke navedenih rastlin se uradno pregledajo na prvi vstopni točki v Unijo. Pošiljke mora spremljati fitosanitarno spričevalo z dopolnilno izjavo, ki dokazuje izpolnjevanje posebnih fitosanitarnih zahtev.