Celostno upravljanje voda

Celostno upravljanje voda pomeni, da se na podlagi zakonodaje in predpisov, ki so primerljivi z evropskimi:

• zagotavlja dobro stanje voda in drugih z vodami povezanih ekosistemov,
• zavaruje okolje in človeka pred škodljivim delovanjem voda, denimo pred poplavami,
• spodbuja trajnostne rabe voda ob upoštevanju dolgoročnega varstva razpoložljivih vodnih virov in njihove kakovosti.

Pri celovitem upravljanju voda in z njimi povezanih programov se upošteva tudi vse bolj pereče vplive podnebnih sprememb, ki so posledica nenadzorovanega izgorevanja fosilnih goriv v zadnjih desetletjih.

Finančna sredstva za izvajanje ukrepov se črpajo iz državnega proračuna, Sklada za vode kot namenskega sklada ter iz sredstev, ki so na razpolago v okviru različnih finančnih instrumentov Evropske unije in drugih virov.

Ocena stanja voda v Sloveniji

Kakovost površinskih voda se postopoma izboljšuje, še vedno pa so onesnažene z snovmi, ki pritekajo v vode iz različnih virov (na primer s utrjenih in kmetijskih površin, iz komunalnih in industrijskih odpadnih voda ter podobno).

Poleg onesnaževanja so eden od glavnih vzrokov za slabo stanje površinskih voda hidromorfološke obremenitve. Mednje sodijo v preteklosti izvedene regulacije strug, neprimerna raba zemljišč v vodnem in obvodnem pasu, odvzemi vode in naplavin, prečni objekti, razbremenilniki visokih voda, osuševalni sistemi in podobno.

Količinsko stanje podzemnih voda, ki so pomemben vir pitne vode, je dobro. Obremenjene so zlasti z nitrati iz kmetijstva, še posebej v severovzhodni Sloveniji. Da se vodo, namenjeno javni oskrbi s pitno vodo, zavaruje pred onesnaževanjem ali drugimi obremenitvami, ki lahko vplivajo na njeno zdravstveno ustreznost ali količino, si prizadevamo za razširitev vodovarstvenih območij.

Za morske vode je značilna preobremenjenost zaradi številnih dejavnosti, ki se odvijajo na morju (pomorski promet, ribolov, gojenje rib in školjk, rekreativna plovba) in na obali (turizem, industrija, kmetijstvo, urbanizacija).

V preteklosti so bile morske vode preobremenjene s hranili in onesnaževali, vendar se je stanje zaradi ustrezno izvedenih ukrepov izboljšalo. Še vedno pa je opazen trend slabšanja stanja morskih habitatov in posameznih vrst, obremenitev morskih voda in obale z odpadki in mikroplastiko ter naraščanje podvodnega hrupa.

Mednarodno sodelovanje na področju upravljanja voda

Naše vode so del dveh vodnih območij, območja Donave, ki se deli na porečja Save, Drave in Mure, ter območja Jadranskega morja, ki se deli na porečje Soče in povodje jadranskih rek z morjem.

Vodni območji sta del mednarodnih povodij, zato v okviru bilateralnih in multilateralnih komisij sodelujemo s sosednjimi državami, aktivni pa smo tudi pri delu širših mednarodnih komisij in konvencij. Z mednarodnim sodelovanjem zagotavljamo izmenjavo najboljših znanj in postopkov pri upravljanju voda. Tako prispevamo k učinkovitejšemu upravljanju prostora ter pri sodobnih rešitvah urejanja in vzdrževanja vodotokov upoštevamo načela naravi prijazne infrastrukture, ki omogoča nemoteno sprejemanje pozitivnih vplivov narave na človeka in družbo.