Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE)

OVSE (v angleščini) je s 57 sodelujočimi državami največja regionalna mednarodna organizacija in je primarni instrument za zgodnje opozarjanje, preprečevanje konfliktov, krizno upravljanje in po-konfliktno obnovo. Več o delovanju Slovenije v okviru OVSE si preberite v temi:

Organizacija združenih narodov (OZN) na Dunaju

V sklopu sedeža OZN na Dunaju (UNOV, v angleščini), delujejo številne specializirane organizacije in uradi, v katerih sodeluje tudi Slovenija. Med najpomembnejše za Slovenijo spadajo Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA), organizacija Pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBTO), Urad ZN za droge in kriminal (UNODC), Mednarodna akademija za boj proti korupciji (IACA), Organizacija ZN za industrijski razvoj (UNIDO), Komisija za mednarodno trgovinsko pravo (UNCITRAL), Urad ZN za zadeve vesolja (UNOOSA) in druge.

Več o celovitem delovanju Slovenije v okviru sistema OZN si preberite v temi:

Jedrsko področje

Stalno predstavništvo na jedrskem področju deluje predvsem v okviru IAEA (v angleščini) in CTBTO (v angleščini).

IAEA

Slovenija je članica IAEA postala 21. septembra 1992 in je danes ena izmed 30 držav na svetu, ki imajo jedrske elektrarne. Njeno članstvo v IAEA je zato izrednega pomena. Za strokovno sodelovanje na tem področju je v Sloveniji pristojna Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost. V sekretariatu IAEA sodelujejo številni slovenski strokovnjaki, ki so dejavni na področju jedrskih in izotopnih tehnik, radioaktivnih odpadkov, svetovanja in koordinacije.

IAEA je bila ustanovljena leta 1957 in je prva organizacija OZN s sedežem na Dunaju. Danes je svetovni medvladni forum za znanstveno in tehnično sodelovanje na področju jedrske energije. Njena naloga je promoviranje varne, zanesljive in miroljubne uporabe jedrske tehnologije, v zadnjem času pa vse večji poudarek daje razvoju jedrske energije v zdravstvene in prehrambene namene. Deluje tudi kot mednarodni inšpektorat za izvajanje jedrske varnosti in za preverjanje ukrepov na področju civilnih jedrskih programov.

IAEA sestavljajo tri glavna delovna telesa: Svet guvernerjev, Generalna Konferenca in Sekretariat. Sloveniji je bilo že dvakrat zaupano predsedovanje Svetu guvernerjev in sicer v času, ko smo bili člani Sveta guvernerjev. V letih 1998/99 je Svet guvernerjev vodil dr. Miroslav Gregorič, v letih 2006/2007 pa veleposlanik dr. Ernest Petrič. Ko Slovenija nima priložnosti članstva v Svetu guvernerjev, nacionalna stališča vključuje v skupna stališča EU.

CTBTO

CTBTO je Slovenija podpisala leta 1996 in ratificirala leta 1999. Glavni izziv na tem področju je uveljavitev pogodbe, saj mora pogodbo ratificirati še osem držav, katerih ratifikacija je pogoj za uveljavitev pogodbe. Slovenija zato bilateralno in v okviru multilateralnih srečanj aktivno sodeluje pri opozarjanju na pomen uveljavitve pogodbe in poziva države, ki k njej še niso pristopile, da to storijo čim prej. Le tako bo dosežen njen cilj - popolna prepoved jedrskih poskusov.

Kljub temu, da pogodba še ni veljavna, je doslej pozitivno vplivala na zmanjšanje jedrskih poskusov. Za razliko od prejšnjih desetletij, ko je več držav izvajalo številne poskuse, je v 21. stoletju jedrske poskuse izvedla samo Severna Koreja. Takšno pomembno zmanjšanje jedrskih poskusov je rezultat politične zavezanosti večine držav k pogodbi.

Droge, kriminal, korupcija in terorizem

Na področju drog, kriminala, korupcije in terorizma stalno predstavništvo deluje v okviru UNODC in IACA.

UNODC

UNODC (v angleščini) je bil ustanovljen z namenom boja proti prepovedanim drogam ter mednarodnemu kriminalu in terorizmu. Slovenija je članica obeh konvencij v okviru UNODC, in sicer Konvencije o boju proti kriminalu (UNTOC, v angleščini) od maja 2004 ter Konvencije proti korupciji (UNCAC, v angleščini) od aprila 2008. Članica Komisije ZN za droge (CND) ter Komisije ZN za preprečevanje kriminala in kazensko pravo (CCPCJ) Slovenija trenutno ni, vendar pa spremlja njihovo delo. Na slovenski strani so za sodelovanje z UNODC pristojni: Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Ministrstvo za pravosodje in Komisija za preprečevanje korupcije.

Za vsa področja in območja delovanja razvija UNODC programe, s katerimi skuša zmanjšati možnost razvoja kriminalnih aktivnosti. Poleg raziskav in ekspertize pri iskanju novih orodij in virov za preprečevanje kriminala in terorizma, nudi UNODC tudi svetovanje in pomoč na področjih varnosti, zakonodaje, standardizacije, postavitve norm in drugih.

IACA

Slovenija je bila med ustanovnimi članicami IACA (v angleščini) septembra 2010, svoje instrumente ratifikacije pa je predala maja 2011 in postala članica julija 2011. Cilj IACA je širjenje znanja na področju boja proti korupciji, izvajanje relevantnih konvencij ter s tem pomoč državam pri njihovem boju proti korupciji.

Slovenija je aktivno sodelovala pri procesih, vezanih na ustanovitev IACA, sedaj pa sodelovanje nadaljuje na strokovnem področju. Za sodelovanje z IACA je v Sloveniji pristojna Komisija za preprečevanje korupcije.

Industrija in trgovina

Na področju industrije in trgovine predstavništvo deluje v okviru UNIDO in UNCITRAL.

UNIDO

UNIDO je bila ustanovljena leta 1966, agencija OZN pa je uradno postala leta 1985. Slovenija, ki je postala članica 11. junija 1992, vlaga sredstva v številne projekte, s pomočjo katerih pomaga doseči cilje UNIDA v razvijajočih državah. Preko teh projektov ponuja priložnosti tudi slovenskim podjetjem, ki se imajo možnost prijavljati na razpise projektov UNIDO.

UNIDO je specializirana agencija, ki si prizadeva za trajnostni industrijski razvoj v razvijajočih državah in gospodarstvih v tranziciji. Izvaja programe na treh področjih: zelena industrija, energija in klimatske spremembe ter kmetijsko podjetništvo, ki stremijo k vzpostavitvi konkurenčnega gospodarstva, produktivnega zaposlovanja in zagotavljanju čistega okolja.

UNCITRAL

UNCITRAL deluje od leta 1966 in se ukvarja z usklajevanjem nacionalnih zakonodaj na področju mednarodnega trgovinskega prava. Slednje pripomore k zmanjšanju števila ovir pri trgovanju in posledično k pospeševanju svetovne trgovine. Slovenija trenutno ni članica UNCITRAL, vendar kot država opazovalka še naprej sodeluje v nekaterih delovnih skupinah.

Vesolje

Na področju miroljubne rabe vesolja predstavništvo spremlja delo UNOOSA. Slovenija sicer ni članica UNOOSA, vendar so obravnavane teme pomembne tudi za Slovenijo. Urad je bil ustanovljen leta 1962. Odgovoren je za spodbujanje mednarodnega sodelovanja na področju miroljubne rabe vesolja. Spremlja razvoj prava, znanosti in tehnologije v povezavi z dejavnostjo v vesolju z namenom zagotavljanja tehničnih informacij ter svetovanja državam članicam, mednarodnim organizacijam in drugim uradom OZN.

Neširjenje

Slovenija na področju neširjenja sodeluje v številnih organizacijah, skupinah oziroma drugih oblikah mednarodnega sodelovanja. Predstavništvo spremlja delovanje tistih, ki imajo sedež oziroma kontaktne točke na Dunaju - Skupina držav dobaviteljic jedrskega blaga (NSG), Zanggerjev odbor (ZC), Haški kodeks ravnanja (HCoC) in Wassenaarski aranžma.

NSG

NSG (v angleščini) je bila ustanovljena leta 1974, Slovenija je članica od oktobra 2000. Namen skupine je preprečiti prispevanje civilne jedrske trgovine k programom jedrskega oboroževanja. Pri svojem delu NSG izvaja dvoje smernic. Prve smernice obsegajo nadzor nad izvozom blaga, ki je izključno jedrske narave: jedrske snovi, jedrski reaktorji z opremo, nejedrski materiali za reaktorje, obrati in oprema za predelavo, obogatitev in konverzijo jedrskih snovi za izdelavo goriva ter proizvodnjo težke vode. Druge smernice obsegajo nadzor nad izvozom blaga ter tehnologij z dvojno rabo, pri čemer gre za blago, ki lahko znatno prispeva k jedrskemu gorivnemu ciklu ali jedrski eksplozivni aktivnosti, ki pa imajo obenem nejedrsko uporabo.

ZC

ZC (v angleščini) je bil ustanovljen leta 1971 za pomoč pri implementaciji Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja. Odbor je neformalen in njegove odločitve ter priporočila niso pravno zavezujoča. Slovenija je članica skupine ZC od aprila 2000. Obveznosti izvajata Ministrstvo za zunanje zadeve in Uprava za jedrsko varnost.

HCoC

Haški kodeks ravnanja (v angleščini) proti širjenju balističnih izstrelkov je pomemben mednarodni nadzorni instrument, ki si prizadeva k izgradnji in krepitvi zaupanja na področju ne-širjenja balističnih izstrelkov in s tem jedrske varnosti. HCoC pripomore k boljši transparentnosti in k boljšemu sodelovanju med državami podpisnicami. Slovenija je kodeksu pristopila leta 2002.

Wassenaarski aranžma  

Wassenaarski aranžma je nastal leta 1995 z namenom nadzorovanja izvoza in uvoza konvencionalnega orožja, blaga in tehnologij za dvojno rabo. V Sloveniji deluje medresorska vladna skupina pod vodstvom Ministrstva za gospodarstvo, ki spremlja delo te skupine. Prispeva k regionalni in mednarodni varnosti, stabilnosti ter večji transparentnosti.