Opis in biologija

V vrsto Ralstonia solanacearum prištevamo pet ras, ki se med seboj razlikujejo po skupini gostiteljskih rastlin. Biologija vseh ras je podobna. Bakterije vstopijo v rastlino prek poškodovanih korenin, stebla ali prek listih rež. V rastlini se premikajo po žilnih snopičih, pri čemer je hitrost potovanja odvisna od temperature, dela rastline, kjer se bakterija nahaja in od rase. Bakterije poseljujejo ksilem, tako da se oprimejo sten žil in zamašijo ožilje. Najbolj izrazita bolezenska znamenja bakterija povzroči pri temperaturah 24 – 35 °C in visoki vlagi.

Bolezenska znamenja

Listi rumenijo in venejo. V začetnem razvoju bolezni rumenijo in venejo predvsem mlajši listi v zgornjih delih rastline. Pri mlajših rastlinah vene tudi steblo. Rastline si zvečer opomorejo, zjutraj pa spet ovenijo, dokler se popolnoma ne posušijo.

Na prerezu stebla opazimo bakterijski izcedek, ki se izceja iz potemnelih žil. Pri najbolj izrazitih bolezenskih znamenjih se lahko v spodnjih delih stebel razvije sivorjavo gnitje, ki ga prav tako spremlja bakterijski izcedek. Na začetku razvoja lahko bolezenska znamenja opazimo le, če gomolj malo pod popkom prečno prerežemo. Povzročitelj se razvija v žilah, zato obroč, ki ga le-te sestavljajo, najprej šibko porjavi.

Spremembe se nato širijo tudi na sosednje parenhimsko tkivo. Po nekaj urah ali če je bolezen že močno razvita tudi po nekaj minutah, se na prerezanem obolelem tkivu spontano pojavi bakterijski izcedek. Ob stiskanju gomolja s prsti se izcedek pojavi takoj. Pri nadaljnjem razvoju bolezni se začno pojavljati nekroze in razpoke, obolelo tkivo se začne spreminjati v kašasto maso. Na močno obolelih gomoljih se izcedek izceja tudi skozi očesa in popek in ga opazimo že na površini gomoljev. Na ta mesta se začno lepiti grudice zemlje, ki obdajajo take gomolje. Pri najbolj izrazitih bolezenskih znamenjih povrhnjica gomoljev razpoka, njeni posamezni deli začno razpadati.

Gostiteljske rastline

Bakterija ima več ras in izredno širok razpon gostiteljskih rastlin. Najpomembnejše gostiteljske rastline rase 3 so krompir, paradižnik in plevel grenkoslad (Solanum dulcamara).

Širjenje in poti prenosa

Na daljše razdalje se bakterija širi z rastlinami za saditev, semenskim krompirjem ali preko gomoljev jedilnega krompirja. R. solanacearum rasa 3 se lahko prenaša s površinskimi vodami, kadar so okužene korenine grenkoslada (S. dulcamara) v stiku z vodo. Prek okužene vode se lahko bakterija prenese na druge gostiteljske rastline.

Geografska razširjenost

Bakterija Ralstonia solanacearum (Rs) je razširjena v tropskih, subtropskih in toplejših podnebnih pasovih. Za Evropo je pomembna zlasti rasa 3, ki je prilagojena na hladnejša okolja. V EU so prisotnost bakterije potrdili v več državah članicah.

V letu 2015 je bil v EU ugotovljen pojav bakterije Ralstonia solanacearum na vrtnicah. O tem je v letu 2015 najprej poročala Nizozemska. Gre za drugo raso kot se običajno pojavlja na krompirju (rasa 1) in ima precej širši krog gostiteljskih rastlin. Bakterijo so na Nizozemskem potrdili na rezanem cvetju in razmnoževalnem materialu ter v vodi. Nizozemska je obvestila države članice, ki so prejele okužen in domnevno okužen razmnoževalni material in med njimi ni Slovenije. Bakterija je bila že potrjena tudi na Portugalskem in v Nemčiji, kamor je bila zanesena s sadikami iz Nizozemske. 

Osnovne informacije o krompirjevi rjavi gnilobi.

Krompirjeva rjava gniloba v Sloveniji

V Sloveniji smo najdbe potrdili v letih 2000, 2010 in 2011 na omejenem območju. Na obeh okuženih območjih so bili uspešno izvedeni predpisani ukrepi za izkoreninjenje, razmejena območja so bila preklicana.  

V Sloveniji je bila v letu 2024 na Štajerskem ponovno potrjena navzočnost krompirjeve rjave gnilobe. Določeni sta bili dve razmejeni območji v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2022/1193 in predpisani ukrepi za izkoreninjenje.

Ukrepi v Evropski uniji

Za evropsko proizvodnjo krompirja in paradižnika predstavlja Ralstonia solanacearum resno grožnjo, predvsem latentno okužen sadilni material. Uvoz semenskega krompirja je prepovedan iz vseh tretjih držav, razen Švice. Uvoz jedilnega krompirja pa je prepovedan iz večine tretjih držav, razen nekaterih sredozemskih, pod pogojem, da so izpolnjene dodatne fitosanitarne zahteve. Tudi za trgovanje znotraj EU mora semenski in jedilni krompir izpolnjevati posebne fitosanitarne zahteve, ki so uveljavljene pri pridelavi. Vizualni pregledi oziroma testiranja na latentno prisotnost Ralstonia solanacearum se izvajajo na uvoznih pošiljkah, pri pridelavi in trgovanju znotraj EU.