Slaba kakovost okolja, na katero vplivajo onesnaževanje zraka, hrup, kemikalije, slaba kakovost vode in krčenje naravnih območij, skupaj s spremembami načina življenja verjetno vpliva na precejšen porast debelosti, diabetesa, bolezni srca in ožilja, bolezni živčevja in rakastih obolenj. Vse to so glavne zdravstvene težave, s katerimi se spopada evropsko prebivalstvo. Astmi, alergijam in nekaterim vrstam raka, ki so posledica onesnaženega okolja, so izpostavljeni zlasti otroci. Nekateri učinki škodljivih dejavnikov se lahko pokažejo v generacijah, na primer prirojene okvare otrok zaradi izpostavljenosti staršev. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je 25 odstotkov vseh nenalezljivih bolezni, med katere sodijo zgoraj navedene, posledica slabega stanja okolja.

Strategija za zdravje otrok in mladostnikov

Otroci so lahko za škodljive učinke okolja še posebej občutljivi. Njihovi organizmi se še razvijajo in njihova izpostavljenost nevarnim dejavnikom v okolju je lahko večja kot pri odraslih. Poleg tega se simptomi obolenj ob izpostavljenosti ne pojavijo nujno v otroštvu, ampak se posledice za zdravje lahko pokažejo šele v odrasli dobi. Veliko področij še ni dovolj raziskanih, predvsem o zakasnjenih učinkih dolgotrajne izpostavljenosti okoljskim nevarnostim.

Otroci rastejo in se razvijajo, kar pomeni, da so njihovi organski sistemi lahko v nekaterih časovnih obdobjih (imenujemo jih razvojna okna) bolj dovzetni za škodljive učinke dejavnikov iz okolja pa tudi njihov imunski sistem še ni popolnoma razvit. Otroci so na različne načine in v večji meri izpostavljeni nevarnostim v okolju, saj v primerjavi z odraslimi zaužijejo relativno večjo količino hrane in vode in vdihajo več zraka na kilogram telesne teže, uživajo drugo vrsto hrane in pogosto zaužijejo tudi stvari, ki zaužitju niso namenjene (zlasti najmlajši). Zaradi nekoliko drugačnih fizioloških mehanizmov lahko nekatere kemikalije absorbirajo hitreje kot odrasli. Otroci so zaradi svoje radovednosti in želje po igri lahko bolj dovzetni tudi za nenamerne poškodbe, ob tem pa še ne znajo ustrezno prepoznati nevarnosti in se pred njo zaščititi.

Da bi v Evropi vzpostavili stanje okolja, ki ne bo škodljivo vplivalo na zdravje otrok in nato odraslih, v katere bodo zrasli, že od leta 1989 poteka Evropski proces okolje in zdravje, v katerega je  aktivno vključena tudi Slovenija.

S podpisom mednarodnih deklaracij, ki izhajajo iz tega procesa, nazadnje Parmske deklaracije, podpisane leta 2010 na 5. Ministrski konferenci okolje in zdravje, se je Republika Slovenija obvezala k upoštevanju dogovora, da mora biti varovanje zdravja otrok pred škodljivimi dejavniki okolja sestavni del javnozdravstvene in okoljske politike vsake države.

Države so se zavzele za zagotavljanje enakih možnosti za vsakega otroka do leta 2020 na področju ključnih okoljskih in zdravstvenih izzivov, s katerimi se soočajo.

Vlada Republike Slovenije je v letu 2011 sprejela Strategijo za zdravje otrok in mladostnikov, leto kasneje pa tudi akcijski načrt izvajanja strategije.

Akcijski načrt

Za izvajanje strategije je bil izdelan in na Vladi RS sprejet tudi Akcijski načrt za izvajanje strategije za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020, v katerem so zapisane konkretne naloge in aktivnosti resorjev in deležnikov, ki bodo lahko pripomogli k zmanjšanju pomembnih javnozdravstvenih problemov otrok in mladostnikov. 

Akcijski načrt opredeljuje štiri cilje:

• izboljšanje dostopa do varne pitne vode ter ustreznega ravnanja s komunalnimi odpadnimi vodami,
• zmanjšanje problema poškodb in debelosti preko varnega okolja, telesne dejavnosti in zdrave prehrane,
• preprečevanje bolezni z izboljšanjem kakovosti zraka zunaj in v zaprtih prostorih ter
• preprečevanje bolezni zaradi kemičnih, bioloških in fizikalnih dejavnikov tveganja.

Sredstva za izvajanje strategije zagotavljajo pristojna ministrstva.

Preprečevanje poškodb otrok in mladostnikov

Na osnovi Strategije za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem, so v letu 2017 na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja pripravili dokument Politike, ukrepi in programi za preprečevanje poškodb otrok in mladostnikov v Sloveniji, ki je hkrati vpogled v intervencije na področju preprečevanja poškodb otrok in mladostnikov, ki se izvajajo v Sloveniji. 

Poškodbe so eden od najmanj razumljenih, vendar zelo pomembnih socialnih, ekonomskih in medicinskih problemov našega časa. Njihovega pomena kot bolezni sodobnega človeka dolgo časa niso v zadostni meri prepoznali ne medicinski ne drugi strokovnjaki javnega zdravstva. Publikacija Politike, ukrepi in programi za preprečevanje poškodb otrok in mladostnikov v Sloveniji obravnava problematiko poškodb na sistematičen in pregleden način na ciljni populaciji otrok in mladostnikov. Izbrana tematika je zahtevna in kompleksna, v našem prostoru v strokovni in znanstveni literaturi relativno skromno obravnavana. Na drugi strani pa so v praksi poškodbe otrok in mladostnikov pogost pojav, saj so, kot navajajo avtorice, vodilni vzrok smrti otrok v prvem letu starosti in mladostnikov, pogoste so tudi obravnave otrok v službah nujne medicinske pomoči in/ali sprejemi v bolnišnice.