Aktivnosti in prispevek vsake države k preoblikovanju lastnega prehranskega sistema vplivajo na spremembe na globalni ravni, zato je izvedba nacionalnih dialogov ključnega pomena za  vzpostvljanje vzdržnih sistemov pridelave hrane. Ti bodo skupaj z mednarodnimi in neodvisnimi dialogi prispevali ideje in predloge za prehod na trajnostne, pravične in na krize in šoke odporne prehranske sisteme.

Prehranski sistemi so centralnega pomena za razvoj družbe in obsegajo vse od virov, inputov, pridelavo, transport, živilskopredlovalno industrijo, trgovino in porabo hrane, kakor tudi vpliv le-teh na okolje, zdravje in družbo. 

Vse bolj je namreč jasno, da je šel njihov razvoj v nevarno smer, saj je trenutno prevladujoči način proizvodnje in porabe hrane dolgoročno nevzdržen – ekonomsko, socialno in okoljsko. V zadnjih letih smo po podatkih različnih mednarodnih organizacijah priča naraščanju lakote, zmanjševanju biotske raznovrstnosti, širjenju puščave in krčenju gozdov, izčrpanosti tal ter izčrpanosti in onesnaženosti voda. Netrajnostna proizvodnja neustrezne hrane povečuje pritisk na podnebje in naravne vire ter prispeva k slabemu prehranjevanju in boleznim.

Vrh ZN o prehranskih sistemih

Za iskanje rešitev in pospešitev nujnih sprememb je generalni sekretar Organizacije združenih narodov (OZN) António Guterres sklical Vrh ZN o prehranskih sistemih (United Nations Food Systems Summit - UN FSS 2021), septembra 2021 v New Yorku. Vrh je del aktivnosti ZN za uresničevanje globalne razvojne Agende 2030 in ciljev trajnostnega razvoja. Na vrhu bodo sodelovali voditelji držav. Cilj vrha pa so trdne mednarodne zaveze za prehod, v naslednjih desetih letih, na trajnostne, pravične in na krize in šoke odporne prehranske sisteme.

Intenzivne in vključujoče priprave na zasedanje so se začele že lani. Prve pomembne rezultate tega procesa  lahko pričakujemo julija, ko bo v Rimu potekalo pripravljalno zasedanje ministrov (pred-vrh). 

Za vodenje procesa priprav in samo izvedbo vrha je bila imenovana dr. Agnes Kalibata, predsednica Zavezništva za zeleno revolucijo v Afriki (Alliance for Green Revolution in Africa) in bivša ministrica za kmetijstvo in živalske vire v Ruandi. V organizacijo vrha je vključena tudi namestnica Generalnega sekretarja OZN Amina Mohamed. Sekretariat vrha ima sedež v Nairobiju, z močno prisotnostjo v Rimu in New Yorku.

V pomoč delu posebne odposlanke ZN so vzpostavljeni: Posvetovalni odbor (Advisory Committee), Znanstvena skupina (Scientific Group), Projektna skupina ZN (UN Task Force) ter Skupina prvakov (Champions Network) in herojev (Food Systems Heroes). K sodelovanju so bili povabljeni vsi pomembni akterji – od mednarodnih, vladnih in nevladnih organizacij, civilne družbe, privatnega sektorja, izobraževalnih in raziskovalnih institucij, do kmetov, malih pridelovalcev in domorodcev, mladih, potrošnikov in posameznikov širom sveta, ki s svojimi aktivnostmi vplivajo na (pre)oblikovanje prehranskih sistemov.

Priprave na vrh

Na vrh se pripravlja tudi EU, ki trenutno zaključuje pripravo skupnih prioritet in predlogov za aktivnosti za spremembo prehranskih sistemov, kjer kot pomembna načela poudarja pravičnost in spoštovanje človekovih pravic, pravico do hrane, trajnostnost (ekonomsko, socialno in okoljsko) in krepitev odpornosti. Ambiciozne cilje, ki si jih je  zastavila v okviru reforme Skupne kmetijske politike po letu 2020 bo EU promovirala in zasledovala tudi v okviru vrha.

Vsebinske prioritete EU glede prehranskih sistemov pa so že vsebovane v Strategiji »od vil do vilic« za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem in Strategiji za biotsko raznovrstnost do leta 2030.

Najbolj pomembne razprave in pogajanja na mednarodni ravni se odvijajo v okviru petih akcijskih segmentov (Action Tracks - AT), oblikovanih na podlagi petih glavnih ciljev vrha, kjer se srečujejo in izmenjujejo mnenja strokovnjaki in različni deležniki z namenom priprave predlogov aktivnosti in vzpostavitev partnerstev ter krepitve in razširjanja obstoječih dobrih praks, upoštevajoč raznolikost in specifiko različnih prehranskih sistemov. Akcijski segmenti medsebojno sodelujejo in se povezujejo, saj se obravnavane vsebine prepletajo ter vplivajo ena na drugo; prizadevanja so usmerjena v iskanje kompromisnih rešitev, ki prinašajo dolgoročne koristi za vse.

• Zagotavljanje dostopa do varne in kakovostne hrane: razprava se osredotoča na vprašanja odprave lakote in vseh oblik slabega prehranjevanja s ciljem zmanjšanja bolezni in zagotavljanja varne in kakovostne hrane in krepitve zdravja za vse.

• Prehod na trajnostno potrošnjo: osveščanje potrošnikov o pomenu trajnostno pridelane hrane za okolje in zdravje ljudi, krepitev lokalnih verig dobave hrane, zmanjševanje zavržkov in promocija recikliranja so v centru razprave tega akcijskega segmenta.

• Krepitev trajnostne proizvodnje: kako izboljšati proizvodnjo in distribucijo hrane na način, da se ohranijo naravni viri in preprečijo  izgube biotske raznovrstnosti, onesnaževanje, izčrpavanje voda, degradacija tal in emisije toplogrednih plinov, je ključno vprašanje na katero odgovore iščejo strokovnjaki in drugi udeleženci tega akcijskega segmenta.

• Spodbujanje pravične delitve dohodka in virov: promocija zaposlovanja, pravic delavcev in dostojno delo v kmetijstvu ter celotni živilski verigi zmanjšujejo revščino in spodbujajo podjetništvo in enak dostop do proizvodnih in drugih virov in bolj pravično razporeditev dohodkov v verigi. Cilj četrtega akcijskega segmenta je zaščita in krepitev odpornosti najbolj ranljivih.

• Krepitev odpornosti na šoke: razmišljanja tega akcijskega segmenta so usmerjena v izziv, kako opolnomočiti in krepiti odpornost (in sposobnost okrevanja) na krize in šoke vseh vključenih v prehranski sistem ter tako omogočiti neprekinjeno zagotavljanje preskrbe s hrano za vse.

Slovenski nacionalni dialog

Slovenija se je odločila, da se pridruži pobudi Združenih narodov in organizira nacionalni dialog, s katerim si želimo zbrati mnenja in predloge rešitev o izboljšavah in dobrih rešitvah za prehod na trajnostno proizvodnjo in porabo hrane, bolj zdrave in okoljsko naravnane prehranske odločitve. Zato vabimo deležnike in vse druge akterje, ki so bolj ali manj vključeni v sooblikovanje našega prehranskega sistema, ter širšo javnost, da se nam s svojimi prispevki pridružijo k njegovemu oblikovanju v prihodnosti.