Enkratna solidarnostna pomoč za samozaposlene v kulturi, samostojne novinarje in verske uslužbence

Ministrstvo za kulturo je ob poplavah avgusta 2023 aktiviralo svoj načrt dejavnosti. Med drugim smo pripravili usmeritve glede ravnanja z namočenim gradivom in poplavljenimi objekti, v nadaljevanju pa so bili sprejeti tudi ukrepi za pomoč samozaposlenim v kulturi, samostojnim novinarjem in verskim uslužbencem.

Ministrstvo za kulturo je samozaposlenim v kulturi, samostojnim novinarjem in verskim uslužbencem, ki so imeli škodo ob poplavah in zemeljskih plazovih v avgustu 2023 zagotovilo enkratno solidarnostno pomoč v višini 668,21 evra.

V skladu s 87. členom Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, ki je bil 1. septembra 2023 objavljen v Uradnem listu, so bili do enkratne solidarnostne pomoči upravičen samozaposleni v kulturi, vpisan v razvid samozaposlenih v kulturi, ki ima pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz proračuna Republike Slovenije, samostojni novinar, vpisan v razvid samostojnih novinarjev, in verski uslužbenec registrirane cerkve ali druge verske skupnosti, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi šestega odstavka 19. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju-2 (ZPIZ-2) in ima na podlagi Zakona o verski svobodi pravico do namenske državne finančne pomoči iz proračuna Republike Slovenije za pokritje prispevkov za socialno varnost.

Upravičenci so lahko za enkratno solidarnostno pomoč zaprosili v primeru škode, na lastnem premoženju, ki ni namenjeno opravljanju dejavnosti. 

Enkratna solidarnostna pomoč je oproščena plačila vseh davkov in prispevkov ter se ne všteva v dohodkovni cenzus iz 85. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK).

Ministrstvo za kulturo je do 30. oktobra 2023 izplačalo 18.041,67 evrov enkratne solidarnostne pomoči samozaposlenim v kulturi.

Zaščita kulturne dediščine

Na Ministrstvu za kulturo bomo naredili vse, da zaščitimo kulturno dediščino. Resor, pristojen za kulturno dediščino, je nemudoma po ujmi začel pridobivati in zbirati informacije s terena, da bi čim prej imeli čim bolj popolno sliko o škodi. 

Skladu z našim načrtom smo ustanovili posvetovalno skupino, v kateri so:

• generalna direktorica Direktorata za kulturno dediščino,
• generalni direktor Zavoda za varovanje kulturne dediščine,
• direktor Arhiva Republike Slovenije,
• direktor Narodnega muzeja Slovenije,
• ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice in
• sodelavci Ministrstva za kulturo.

Posvetovalna skupino koordinira zbiranje informacij, sodeluje s strokovnimi ekipami na terenu in pri izdelavi sanacijskega načrta.

Popis škode na nepremični kulturni dediščini

Ministrstvo za kulturo je v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) razvilo aplikacijo za hiter popis škode na enotah nepremične kulturne dediščine, ki so vpisane v register nepremične kulturne dediščine. Aplikacija deluje na platformi GeoHub-SI Ministrstva za digitalno preobrazbo.

Aplikacija omogoča bolj učinkovito delo konservatorjev pri pregledu stanja na terenu in takojšen pregled nad zbranimi podatki. Z njo se zbirajo minimalni podatki o stanju objektov nepremične kulturne dediščine, ki bodo pomagali pri prvem ocenjevanju škode na kulturni dediščini. Z njo bomo pridobili informacije o škodi na objektih (kateri objekti, lokacije, obseg poškodb, vključno s fotografijami). Ti podatki bodo podlaga za popisovanje škode po uradno predpisani metodologiji in bodo omogočili hitrejše ocenjevanje škode. Aplikacija je namenjena konservatorjem.

ZVKDS pa je prebivalstvo že pozval k sodelovanju pri evidentiranju škode in za ta namen objavil poseben obrazec. Prejete obrazce bodo pregledali strokovnjaki konservatorji in jih vnesli v aplikacijo.