S projektom "Povezovanje digitalnega satelitskega opazovanja z ekološkim stanjem za boljše razumevanje z vodo povezanega prilagajanja podnebnim spremembam in preprečevanje tveganj v alpski regiji" (DiMark) želimo nadgraditi vrednotenje ekološkega stanja jezer in zadrževalnikov z uporabo novih metod zaznavanja primarnih proizvajalcev na osnovi sladkovodnih markerjev s pomočjo daljinskega opazovanja Zemlje.

S projektom Lastovka bomo nadgradili sistem za seznanjanje in opozarjanje državljanov o onesnaženosti zunanjega zraka.

S projektom SOVIR želimo nadgraditi sistem za učinkovitejše opozarjanje in osveščanje državljanov pred vremensko pogojenimi izrednimi razmerami, ki bodo zaradi podnebnih sprememb vse pogostejše.

Namen projekta "Razvoj usklajenega modelskega sistema vodne bilance za porečje reke Donave" (Danube Water Balance) je vzpostavitev enotnega modela vodne bilance za celotno porečje Donave. Skupni model bo pripomogel k izboljšanju skupnega, čezmejnega in medsektorskega upravljanja voda v porečju reke Donave.

S projektom "Danosti in rešitve za izboljšanje zadrževalne sposobnosti krajine v evropskih porečjih za večjo odpornost skupnosti na hidrometeorološke ekstremne dogodke" (SpongeScapes) želimo povečati podnebno odpornost na ekstremne hidrometeorološke dogodke, ki vključujejo tako suše kot poplave, kar bi zagotovili s izboljšanjem sposobnosti porečij oziroma krajine za zadrževanje vode.

S projektom »Razvoj odpornosti na ekstremne vremenske dogodke na lokalni ravni v Srednji Evropi« (LOCALIENCE) želimo povečati odpornost družbe na izredne vremenske dogodke z izboljšanjem sodelovanja med državnimi inštitucijami, odgovornimi za obveščanje, zaščito in reševanje ter organizacijami na lokalni ravni, ki pred in med tovrstnimi dogodki skrbijo za ozaveščanje in obveščanje ljudi.

S projektom “Srednjeevropsko zavezništvo za izgradnjo odpornosti pred posledicami suše, vročinskih valov in požarov v naravnem okolju s pomočjo regionalnih napovedi vremena in podnebja” - krajše Clim4Cast - želimo učinkovitejše obvladovati tveganja zaradi treh med seboj tesno povezanih in prepletenih naravnih nesreč: suše, vročinskih valov in požarov v naravnem okolju (v nadaljevanju na kratko označenih z angleško kratico DHF), in sicer z nadgradnjo obstoječih nacionalnih orodij za spremljanje stanja DHF.

S projektom »Prilagajanje na izredne vremenske dogodke in z njimi povezana tveganja v spremenjenem podnebju« (X-RISK-CC) želimo okrepiti skupnosti odločevalcev in upravljavcev na področju obvladovanja tveganj zaradi izrednih vremenskih/hidroloških dogodkov ter njihovih verižnih posledic v alpskem prostoru ob upoštevanju podnebnih sprememb. Z vzpostavitvijo podatkovnikov, razvojem orodij ter pripravo priporočil za ukrepanje (ob tesnem sodelovanju s ključnimi deležniki) je glavni cilj projekta učinkovitejše obvladovanje tveganj v regiji.

Glavni namen projekta Partnerstvo za oceno tveganja zaradi kemikalij (PARC) je razvoj in implementacija naslednje generacije ocene tveganja zaradi kemikalij, ki vključuje tako zdravje ljudi kot tudi okolje.

Digitalna povezanost prostora, okolja, vode in narave za zeleno lokacijo
2021–2026

S projektom »LIFE NarcIS - naravovarstveni informacijski sistem« (LIFE NarcIS - NAtuRe Conservation Information System - LIFE19 GIE/SI/000161) vzpostavljamo nacionalni informacijski sistem za varstvo narave, ki bo omogočal enostaven dostop do podatkov o rastlinskih in živalskih vrstah, naravovarstvenih podatkov in številnih drugih podpornih podatkov, ki jih varstvo narave potrebuje za svoje delovanje. Sistem rešuje pomanjkljivosti na področju upravljanja s podatki naravovarstva ter prispeva k učinkovitejšemu izvajanju zakonodaje.

Z izvedbo projekta »Izgradnja sistema za opazovanje suše v alpskem prostoru« oz. »Alpine Drought Observatory (ADO) smo z razvojem ADO platforme prispevali k poenotenju načina spremljanja suše v celotnem alpskem prostoru, nadgradili že obstoječe sisteme predvsem z boljšo prostorsko ločljivostjo podatkov (sušnih kazalnikov) in različnimi podatkovnimi viri ter pripravili uporabno orodje za spremljanje suše za vse prebivalce alpskega prostora, ki jih suša zadeva – od kmetovalcev do upravljalcev. Skupno s priporočili za obvladovanje suše na podlagi pilotnih študij smo tako prispevali k boljši pripravljenosti na sušo in k blaženju posledic vedno pogostejših sušnih dogodkov.

Projekt »Upravljanje poplavne ogroženosti na porečju reke Vipave in na ostalih čezmejnih porečjih« (VISFRIM) je pripomogel k povečanju učinkovitosti upravljanja s poplavno ogroženostjo na čezmejnih porečjih Soče, Vipave ter Lemene v Italiji. Z izboljšanim sodelovanjem med vsemi ustanovami v obravnavanih porečjih na obeh straneh meje in javnostjo je bil namen vzpostaviti zeleno informacijsko strukturo, ki bo dolgoročno prispevala k povečani odpornosti proti poplavam in drugih naravnih nesreč.

Z izvedbo projekta »Zelena infrastruktura, ohranjanje in izboljšanje stanja ogroženih vrst in habitatnih tipov ob rekah« (GREVISLIN) želimo razvijati območje med Slovenijo in Italijo na področju upravljanja zelene infrastrukture in okrepiti celostno upravljanje ekosistemov in izvajanje ukrepov, ki omogočajo trajnostni razvoj.

S projektom "Javna opozorila - zmanjšanje tveganj zaradi padavin in snežne odeje" (CROSSRISK) želimo zagotoviti večjo varnost ljudi in izboljšati zaščito infrastrukture pred tveganji, ki jih na območju Slovenije in Avstrije povzročajo padavine in snežna odeja.

Namen projekta »Čezmejni načrt za inovativno trajnostno upravljanje mejne Mure in izboljšanje obvladovanja poplavne ogroženosti« (goMURra) je izdelava čezmejnega načrta za inovativno trajnostno upravljanje mejne Mure in njenih stranskih rokavov. Ob upoštevanju Načelne vodnogospodarske zasnove, učinkov že izvedenih ukrepov in aktualnih pravnih okvirjev, bodo izdelani načrti bodoče strategije in program ukrepov za načrt upravljanja 2030.

Z izvedbo projekta "Inovativno ekološko vrednotenje in strategija upravljanja z vodami za zaščito ekosistemskih storitev v alpskih jezerih in rekah" (Eco-AlpsWater) želimo ugotoviti, kako bi lahko spremljali prisotnost vodnih organizmov in ekološko stanje voda z novodobnimi genetskimi pristopi analize okoljske DNA, za katere se predvideva, da bodo v prihodnosti lahko nadgradili ali celo nadomestili zamudne in manj natančne tradicionalne metode vrednotenja ekološkega stanja voda.

Z izvedbo projekta »Harmonizacija in povezovanje za oceno onesnaženja v Jadranskem in Jonskem morju« (HarmoNIA) smo zagotovili dostopnost do razdrobljenih podatkov o onesnaženosti morja na območju jadransko-jonske regije in vzpostavili mednarodno upravljanje, kar je podlaga za reševanje ranljivosti morskega okolja in varovanja ekosistemskih storitev.

S projektom »Integrirane strategije upravljanja z viharji na morju« (I-STORMS) smo vzpostavili mednarodno sodelovanje pri spodbujanju inovativnih politik in skupnih strategij za zaščito ADRION regije pred viharji na morju.

S projektom "Elektronska napoved za splošno letalstvo" (eGAFOR) bomo razvili tehnološko rešitev za sinhroniziran in vsebinsko usklajen produkt za območje srednje in vzhodne Evrope z namenom, da bi se povečala stopnja varnosti letenja in izboljšalo medsebojno sodelovanje meteoroloških služb (na omenjenem območju).