Obveščamo vas, da so svetovalci na področju Napredovanja zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive izjemno zasedeni zaradi velikega števila vaših klicev in vaših elektronskih sporočil. Prosimo vas za razumevanje nastale situacije.

Z informacijami glede napredovanja strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja v nazive se lahko seznanite na tej spletni strani. 

Vložitev predloga

Predlog za napredovanje strokovnega delavca vloži ravnatelj v soglasju s strokovnim delavcem. Ravnatelj lahko vloži predlog kadarkoli med letom, če strokovni delavec izpolnjuje vse pogoje za napredovanje.

V primeru, da ravnatelj ne predlaga napredovanja strokovnega delavca, lahko strokovni delavec izjemoma predlog za napredovanje vloži tudi sam.

Predlog se lahko vloži po pošti na naslov: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana ali osebno v vložišču ministrstva.

Kot datum vložitve predloga se šteje dan prispetja predloga za napredovanje na ministrstvo, pri priporočeno oddani pošti pa dan, ko je bila pošiljka oddana na pošto.

Obvezne priloge predloga za napredovanje v naziv

Kadar napredovanje strokovnega delavca predlaga ravnatelj/direktor se priloži: 

• za naziv mentor in svetovalec: utemeljitev ocene delovne uspešnosti in mnenje pristojnega strokovnega organa vzgojno-izobraževalnega zavoda o utemeljitvi ocene delovne uspešnosti;
• za naziv svetnik in višji svetnik: utemeljitev ocene delovne uspešnosti, mnenje pristojnega strokovnega organa vzgojno-izobraževalnega zavoda o utemeljitvi ocene delovne uspešnosti, dokazila o opravljenem dodatnem strokovnem delu ter dokazila o uspešno končanih programih nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja v vzgoji in izobraževanju;
• za izjemno napredovanje v naziv svetovalec ali svetnik utemeljitev ocene delovne uspešnosti, mnenje pristojnega strokovnega organa vzgojno-izobraževalnega zavoda o utemeljitvi ocene delovne uspešnosti in dokazila o opravljenem dodatnem strokovnem delu.

 Kadar napredovanje predlaga strokovni delavec sam so za vse nazive obvezne priloge:

• utemeljitev ocene delovne uspešnosti,
• mnenje pristojnega strokovnega organa vzgojno-izobraževalnega zavoda o utemeljitvi ocene delovne uspešnosti,
• fotokopije dokazil o končanih programih nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, 
• fotokopije dokazil o dodatnem strokovnem delu. 

Pojasnila najpogosteje zastavljenih vprašanj v zvezi z novelo Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive, ki je začela veljati 1. 9. 2023

Vložitev predloga za napredovanje v naziv

Predlog za napredovanje strokovnega delavca v naziv praviloma vlaga ravnatelj, in sicer tekom celega leta. Strokovni delavec sam pa samo izjemoma, pri čemer je vezan samo na mesec september, november, februar, april, junij.

Prilogi predloga za napredovanje - utemeljitev ocene delovne uspešnosti in mnenje o utemeljitvi ocene delovne uspešnosti

Vsakemu predlogu za napredovanje v naziv je potrebno priložiti utemeljitev ocene delovne uspešnosti, ki jo za strokovnega delavca in pomočnika ravnatelja določi in utemelji ravnatelj vzgojno-izobraževalnega zavoda.

Za ravnatelja oziroma direktorja določi in utemelji ocene delovne uspešnosti svet vzgojno-izobraževalnega zavoda.

Delovna uspešnost se ocenjuje po naslednjih kriterijih:

• delo z otroki, učenci, dijaki, študenti ali udeleženci v izobraževanju odraslih (v nadaljnjem besedilu: udeleženci izobraževanja);
• sodelovanje s starši;
• sodelovanje in timsko delo s sodelavci v vzgojno-izobraževalnem zavodu ter z drugimi strokovnjaki;
• uporaba strokovnega znanja;
• drugo delo, ki je posebnost stroke oziroma delovnega mesta;
• medosebni odnosi z vsemi deležniki v vzgojno-izobraževalnem procesu.

Obvezna priloga predloga za napredovanje v naziv je tudi mnenje o utemeljitvi ocene delovne uspešnosti za strokovnega delavca oziroma pomočnika ravnatelja, ki ga s tajnim glasovanjem sprejme pristojni strokovni organ vzgojno-izobraževalnega zavoda (učiteljski, vzgojiteljski, andragoški, predavateljski zbor) z večino glasov vseh članov.

Za ravnatelja oziroma direktorja mnenje o utemeljitvi ocene delovne uspešnosti izda pristojni javni zavod s področja vzgoje in izobraževanja (Zavod RS za šolstvo, Center RS za poklicno izobraževanje, ..) oziroma pristojna organizacijska enota pristojnega javnega zavoda s področja vzgoje in izobraževanja.

Vrednotenje dodatnega strokovnega dela

Dodatno strokovno delo se vrednoti po pravilniku, ki velja v času vložitve predloga za napredovanje v naziv.

Samo tisto dodatno strokovno delo, ki ni zajeto v vrednotenje novele Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive, se vrednoti v skladu s pravilnikom pred spremembo (npr. vodenje študijske skupine, sodelovanje v programskem sosvetu za vsebinski izbor programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja v vzgoji in izobraževanju, avtorstvo delovnega zvezka, ki ga je potrdil pristojni strokovni svet).

Večino dodatnega strokovnega dela iz prejšnjega pravilnika je tudi v noveli Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive oziroma je zajeto v novih kriterijih.

Razlaga kriterijev dodatnega strokovnega dela

Delo v razvojno raziskovalnih projektih

Za 3 točke se vrednoti tri leta dela v razvojno raziskovalnih projektih ali razvojnih nalogah s področja vzgoje in izobraževanja.

Vrednotijo se tudi razvojno raziskovalni projekti  v pristojnosti drugih ministrstev ali pooblaščenih javnih zavodov ali univerzitetnega ali drugega visokošolskega zavoda, če je njihova vsebina vezana na področje vzgoje in izobraževanja.

Potrdila za razvojno raziskovalne projekte s področja vzgoje in izobraževanja, ki trajajo manj kot 3 leta  se lahko združujejo, dokler čas trajanja dela v razvojno raziskovalnih projektih ne doseže treh let.

Za 4 točke se vrednoti tri leta dela v razvojno raziskovalnem projektu iz pristojnosti ministrstva za vzgojo in izobraževanje na ravni šole - projekti, ki trajajo manj kot 3 leta  se lahko združujejo, dokler čas trajanja dela v razvojno raziskovalnih projektih ne doseže treh let.

Za 5 točk se vrednoti tri leta dela v razvojno raziskovalnem projektu iz pristojnosti ministrstva za vzgojo in izobraževanje  na ravni razvojno raziskovalnega projekta - projekti,  ki trajajo manj kot 3 leta  se lahko združujejo, dokler čas trajanja dela v razvojno raziskovalnih projektih ne doseže treh let.

Dela v razvojno raziskovalnem projektu krajšem od treh let ni mogoče ovrednotiti v sorazmernem deležu od treh točk.

Vrednotenje dela v razvojno raziskovalnih projektih, zaključenih pred 31. 8. 2023.

Če potrdila, ki jih je upravičenec projekta izdal za sodelovanje v razvojno raziskovalnem projektu, izdana do 31. 8. 2023, ne izkazujejo dejanskega časa dela v projektu (ki je sicer razviden iz pogodbe/aneksa), se obstoječe potrdilo dopolni z izjavo ravnatelja in vodjo projekta v vzgojno-izobraževalnem zavodu, ki dokazuje dejanski čas opravljenega dela posameznika v tem projektu. Vsak posamezen primer se ureja s konkretnim pojasnilom k že izdanemu potrdilu.

Strokovni članki

• enakovredno vrednotenje strokovnih člankov ne glede na to ali so objavljeni v slovenskem ali tujem strokovnem časopisu ali pedagoški reviji;
• članki v tujih revijah, ki jih vlagatelji vlog za napredovanje uveljavljajo od 1. 9. 2023 dalje bodo vrednoteni z dvema točkama. Tako bodo vrednoteni tudi članki poslani v objavo do
  31. 8. 2023;
• vrednoti se prva objava strokovnega članka, kar pomeni, da se članek z isto vsebino, četudi se večkrat objavi lahko vrednoti samo enkrat.

Strokovni aktivi

• upošteva se vodenje strokovnega aktiva skladno z delovnim mestom, za katerega strokovni delavec izpolnjuje izobrazbene pogoje, ne glede na to, ali je bilo vodenje izvedeno v istem ali drugem vzgojno-izobraževalnem zavodu,
• upošteva se tudi vodenje v nezaporednih letih,
• vodenja strokovnega aktiva znotraj vzgojno-izobraževalnega zavoda in vodenja zunanjega strokovnega aktiva ni mogoče združevati;
• enoletnega ali dvoletnega vodenja strokovnega aktiva ni mogoče vrednotiti v sorazmernem deležu od treh točk.

Najmanj enoletna dokumentirana izvedba aktivnosti vezanih na timsko sodelovanje oziroma izvedbo vzgojno-izobraževalnega procesa po načelih in elementih formativnega spremljanja, inovativna uporaba sodobni tehnologij, varno in spodbudno učno okolje, izvedba kolegialnih hospitacij - kriteriji za 3 točke od 16. do 20. alineje 

Namen te določbe je nagrajevanje tistih aktivnosti, ki zlasti zvišujejo kvaliteto vzgojno – izobraževalnega dela. Pri načrtovanju in izvajanju aktivnosti je potrebno izhajati iz strokovnih podlag, ki so dostopne v strokovni literaturi in različnih publikacijah (Primer za kolegialne hospitacije: Priročnik: Opazovati_povezovati_sodelovati_prirocnik.pdf (zrss.si)   javnih zavodov s področja vzgoje in izobraževanja.

Aktivnost zahteva dokumentiranje v šolski dokumentaciji (LDN, iLDN, zapisnik ali potrdilo ravnatelja o izvedbi predstavitve na pedagoški konferenci oziroma strokovnih aktivih, poročilo o realizaciji aktivnosti). Teh potrdil prvotno ni potrebno prilagati vlogi za napredovanje, so pa podlaga ravnatelju za izdajo potrdila o opravljenem delu, zato jih mora ravnatelj hraniti.

Za izvedeno delo izda potrdilo ravnatelj, iz katerega pa morajo biti razvidni vsi podatki o aktivnostih, ki jih posamezen kriterij navaja, da morajo biti izvedene.

Organizacija konferenc 

Članstvo v programskem odboru strokovne konference, strokovnega kongresa, strokovnega posveta za področje vzgoje in izobraževanja z vsebinskim delom v obsegu vsaj 6 ur, ki je v organizaciji ministrstev, javnih zavodov ali projektnih partnerjev pristojnih ministrstev, v času trajanja projekta

Kriterij pravilnika je razširjen v delu, da ni potrebno izkazati, da gre za mednarodno konferenco z aktivno udeležbo najmanj 1/3 aktivnih udeležencev iz vsaj treh tujih držav (štejejo tudi mednarodne konference z drugačno udeležbo in nacionalne konference). Zožan pa v delu vrednotenja programskega odbora in pa inštitucij, ki izvajajo konference.

Strokovno delo ocenjevalca pri nacionalnem preverjanju znanja 

Pri potrdilih učiteljev, kjer je navedeno samo število popravljenih preizkusov prevedbo v ure potrdi ravnatelj.

Šole so vsako leto junija seznanjene z minutažami vrednotenja posameznih preizkusov. Tako se lahko učitelji predhodno pri ravnateljih pozanimajo, kakšna je minutaža vrednotenja pri posameznem predmetu in si sami izračunajo, kdaj bodo uveljavljali potrdilo oziroma koliko ur so že ovrednotili.

Mentorstvo za tekmovanje/dogodek - kriteriji b1/b2/c26/č1 22. člena

Kriteriji se nanašajo na vrednotenje dela mentorja udeležencu vzgoje in izobraževanja po Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja za tekmovanje/dogodek.

Kriterija b2 in c26 vrednotita mentorstvo otrokom, učencem ali mladostnikom s posebnimi potrebami, vključenimi v javnoveljavne programe za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami za tekmovanje, pa tudi  za dogodek na državni ravni (b2), oziroma mednarodni ravni (kriterij c26). V tej zvezi dodatno pojasnjujemo, da  'Mentorstvo za vsake tri otroke, učence ali mladostnike s posebnimi potrebami …' pomeni mentorstvo trem posameznikom ali skupini s tremi ali več učenci na posameznem tekmovanju oziroma dogodku.

Vrednotenje dela mentorja za tekmovanje navajata tudi kriterija b1 in č1. Kriterija opredeljujeta mentorstvo v širšem smislu, in sicer kateremukoli udeležencu vzgoje in izobraževanja po Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (otrok, učenec, dijak, študent višje šole, udeleženec izobraževanja odraslih). Določata tudi kriterij uvrstitve udeleženca vzgoje in izobraževanja na rangirano mesto oziroma osvojenega priznanja (zlato, srebrno, bronasto).

 Pri vseh navedenih kriterijih velja, da:

• šteje tekmovanje oziroma dogodek med/za vzgojno-izobraževalne zavode, kjer udeleženec nastopa pod statusom udeleženca vzgojno-izobraževalnega zavoda,
• je mentor odgovorna oseba, zadolžena za pripravo udeleženca vzgoje in izobraževanja na tekmovanje oziroma dogodek,
• je tekmovanje oziroma dogodek, na katerem strokovni delavec nastopa v vlogi mentorja načeloma dokumentirano v LDN,
• spremljanje udeleženca vzgoje in izobraževanja na tekmovanje oziroma dogodek ne pomeni mentorstva,
• mentorstvo tudi ni poučevanje udeleženca vzgoje in izobraževanja pri predmetu ali področju po predmetniku.

Prehodne in končne določbe

Predlogi, vloženi do vključno 31. avgusta 2023, četudi se bo o njih odločalo po navedenem datumu, bodo obravnavani po določbah pravilnika pred spremembo.

Napredovanje v višjega svetnika po posebnih pogojih – 28. in 29. člen

Posebni pogoji veljajo za strokovne delavce, pomočnike ravnateljev, ravnatelje in direktorje,  ki so naziv svetnik pridobili po pravilniku, ki je veljal do 1. 9. 2020, pa tudi za tiste, ki so naziv svetnik pridobili po predpisih, ki so urejali napredovanja v vzgoji in izobraževanju pred pravilnikom iz leta 2002.

Tudi za napredovanje v naziv višji svetnik po 29. členu sta obvezni prilogi:

• utemeljitev ocene delovne uspešnosti, ki jo oblikuje ravnatelj (za ravnatelja/direktorja svet zavoda),
• mnenje pristojnega strokovnega organa vzgojno-izobraževalnega zavoda o utemeljitvi ocene delovne uspešnosti (za ravnatelja/direktorja mnenje sprejme pristojna enota javnega zavoda s področja vzgoje in izobraževanja)   

24 urno izobraževanje z vključeno uporabo v praksi

Tako izobraževanje vsebuje z dokazi podprto načrtovanje, preizkušanje in reflektiranje lastne prakse, kot na primer akcijsko raziskovanje, preizkušanje, kolegialne hospitacije ipd.

V ta okvir ne sodi opravljen študijski program za pridobitev izobrazbe ali opravljen študijski program za izpopolnjevanje izobrazbe, tudi če ni pogoj za zasedbo delovnega mesta, na katerega je strokovni delavec razporejen v času vložitve predloga za napredovanje.

Določeno je prehodno obdobje do 31. avgusta 2024, kar pomeni, da je pogoj vključene uporabe v praksi sicer treba izpolnjevati, ni pa ga potrebno dokazovati pri usposabljanjih izvedenih do 31. avgusta 2024. To določilo bo za izobraževanja do tega roka trajno.

Dodatne splošne informacije s področja napredovanja v vzgoji in izobraževanju

Delovna doba

Za delovno dobo šteje vsak čas zaposlitve, ne glede na trajanje delovnega časa, na vrsto zaposlitve, kot na primer zaposlitev za določen čas, polovični delovni čas in podobno. Za delovno dobo se šteje tudi zaposlitev izven vzgoje in izobraževanja.

Ocena delovne uspešnosti/utemeljitev ocene delovne uspešnosti

Obvezna priloga vsakega predloga za napredovanje v naziv je ravnateljeva/direktorjeva utemeljitev ocene delovne uspešnosti, ki vključuje: 

• delo z otroki, učenci, dijaki, študenti ali udeleženci v izobraževanju odraslih;
• sodelovanje s starši;
• sodelovanje in timsko delo s sodelavci v vzgojno-izobraževalnem zavodu ter z drugimi strokovnjaki;
• uporaba strokovnega znanja;
• drugo delo, ki je posebnost stroke oziroma delovnega mesta;
• medosebni odnosi z vsemi deležniki v vzgojno-izobraževalnem procesu.

Mnenje pristojnega strokovnega organa vzgojno-izobraževalnega zavoda o utemeljitvi ocene delovne uspešnosti

Pristojni strokovni organ vzgojno-izobraževalnega zavoda (vzgojiteljski, učiteljski, andragoški, predavateljski) potrjuje utemeljitev ocene delovne uspešnosti, ki jo za strokovnega delavca oblikuje ravnatelj/direktor vzgojno-izobraževalnega zavoda, kjer je strokovni delavec zaposlen v času vložitve predloga za napredovanje v naziv.

Tajnost glasovanja in veljavnost glasovanja

Pravilnik določa, da mnenje o utemeljitvi ocene delovne uspešnosti sprejme pristojni strokovni organ vzgojno-izobraževalnega zavoda s tajnim glasovanjem.

Mnenje je obvezna priloga vsakega predloga za napredovanje. Za veljavno šteje mnenje, s katerim se strinja več kot polovica vseh strokovnih delavcev (ne le prisotnih na glasovanju), ki so upravičeni do glasovanja.

Vrednotenje nadaljnjih izobraževanj in usposabljanj, ki niso objavljena v Katalogu nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja

Točkujejo se programi izobraževanj, izpeljani preko Kataloga nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja (KATIS), pa tudi tisti, ki niso izpeljani preko tega sistema, vendar je potrebno priložiti program izobraževanja, potrdilo o udeležbi in poročilo o aktivni udeležbi. V tem primeru se upoštevajo le izobraževanja, katerih vsebina se nanaša na izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela, ki ga strokovni delavec opravlja.

Opredelitev točkovanja nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja ter opravljenega dodatnega strokovnega dela

Opravljeno dodatno strokovno delo strokovnih delavcev zaposlenih v vrtcu se vrednoti po 21. členu, zaposlenih v šoli (šola, zavod za otroke s posebnimi potrebami, dom za učence, dijaški dom ali organizacija za izobraževanje odraslih) v skladu z 22. členom ter po 23. členu Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive za zaposlene v javnih zavodih s področja vzgoje in izobraževanja.

Točkovanje programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja je za zaposlene v vrtcu in šoli opredeljeno v 17. členu ter v 18. členu za zaposlene v javnih zavodih s področja vzgoje in izobraževanja.

Uvrstitev in točkovanje dodatnega strokovnega dela

Strokovni delavec lahko pri napredovanju v naziv uveljavlja le tisto dodatno strokovno delo, ki ni del njegove splošne delovne obveznosti in je povezano z njegovim delom v vzgojno izobraževalnem zavodu. Predlagatelj napredovanja, naj bo to ravnatelj oziroma direktor zavoda ali strokovni delavec sam, je dolžan opravljeno dodatno strokovno delo uvrstiti v posamezno točko posameznega razdelka in ga s tem tudi ustrezno točkovati. Dodatno strokovno delo opravljeno v soavtorstvu se vrednoti v sorazmernem deležu od predvidenega števila točk (npr. avtorstvo učbenikov, strokovni članki, prispevki na konferencah,..).

Izdaja potrdil o opravljenem delu 

Dodatno strokovno delo, ki ga je strokovni delavec opravil v okviru zavoda, v katerem je zaposlen, lahko s svojim podpisom potrdi ravnatelj oziroma direktor tega zavoda. Dodatno strokovno delo, ki ga je strokovni delavec opravil izven zavoda in se praviloma vrednoti v skladu z b), c), č), d), e) in f) razdelkom, pa potrdi institucija, za katero ali v sodelovanju s katero je strokovni delavec opravil delo.

K predlogu za napredovanje v naziv se prilagajo fotokopije dokazil in potrdil o izobraževanjih in dodatnem strokovnem delu, ki jih ni treba overiti. 

Iz dokazila o opravljenem delu mora biti razvidno, kdo je delo izvajal, izvedene aktivnosti ter obdobje izvajanja opravljene aktivnosti. Potrdilo o opravljenem delu naj vsebuje čim več relevantnih informacij o opravljenih aktivnostih, na podlagi katerih bo v postopku možno ovrednotiti delo posameznega strokovnega delavca.

Uveljavljanje potrdil pri napredovanju

Strokovni delavec, ki je napredoval, lahko pri naslednjem napredovanju uveljavlja dodatna strokovna dela in nadaljnja izobraževanja in usposabljanja, ki jih je opravil po vložitvi predloga za napredovanje, na podlagi katerega je pridobil naziv.

Vrednotenje potrdil po elektronski pošti strokovnim delavcem, ki niso vložili vloge za napredovanje

Dokazila o izobraževanjih in opravljenem dodatnem strokovnem delu se pregleduje in vrednoti šele v upravnem postopku, ki se začne z vložitvijo predloga za napredovanje v naziv. Konkretni odgovori vrednotenja na optično prebrana dokazila, ki jih strokovni delavci posredujejo na naslov ministrstva po elektronski pošti, niso mogoči.

Vrednotenje potrdil strokovnih delavcev, ki so v napredovalnem obdobju zamenjali področje zaposlitve znotraj vzgoje in izobraževanja

Ker pravilnik nadaljnja izobraževanja in usposabljanja ter opravljeno dodatno strokovno delo različno vrednoti glede na to, ali je strokovni delavec zaposlen v vrtcu, šoli ali javnem zavodu s področja vzgoje in izobraževanja, se izobraževanja in dodatno strokovno delo vrednoti v skladu s tistim delom pravilnika, ki ureja vrednotenje področja, kjer je bil strokovni delavec zaposlen, ko je točke pridobil.

V primeru zaposlitve na različnih področjih vzgoje in izobraževanja (vrtec, šola ali v javnem zavodu s področja vzgoje in izobraževanja) se v predlogu za napredovanje navede obdobje zaposlitve na posameznem področju.

Priloge poslane v predlogu, ki je bil z odločbo zavrnjen, zavržen ali pa se je postopek napredovanja s sklepom ustavil.

Predloga za napredovanje v naziv, ki je zaključen s pravnomočno odločbo ali sklepom, ni mogoče dopolnjevati z novimi dokazili.

Predlog za napredovanje v naziv je potrebno na novo vložiti, in sicer na ustreznem obrazcu. Priložiti je treba novo utemeljitev ocene delovne uspešnosti in mnenje pristojnega strokovnega organa vzgojno-izobraževalnega zavoda o utemeljitvi ocene delovne uspešnosti  in druga zahtevana dokazila. Če se pri novem predlogu uveljavljajo tudi dokazila, ki so že bila priložena zavrnjenemu/zavrženemu predlogu, se mora v novem predlogu za napredovanje to eksplicitno navesti, skupaj s številko zadeve, v kateri so dokazila hranjena.

Vračilo dokumentacije poslane v predlogu

Skladno z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljnjem besedilu: ZUP) je potrebno vložen predlog, skupaj s posredovanimi dokazili, trajno hraniti v arhivu ministrstva. ZUP v 82. členu daje stranki, na podlagi pisne ali ustne izjave, pravico pregledovati dokumente in jih tudi preslikati.

Trajnost nazivov

Pridobljeni nazivi mentor, svetovalec, svetnik in višji svetnik so trajni.

Finančni učinek

Javni uslužbenec, ki napreduje v naziv oziroma v višji naziv, pridobi pravico do plače v skladu s pridobljenim nazivom ali višjim nazivom 1. decembra leta, v katerem je napredoval.

Sektor za razvoj kadrov v šolstvu obravnava napredovanje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju skladno z upravnim postopkom, ki se zaključi z izdajo odločbe.

Določitev plače v skladu s pridobljenim nazivom je v pristojnosti delodajalca, torej ravnatelja, zato se glede dodatnih pojasnil obrnite nanj.

Če med zgornjim besedilom ne najdete odgovorov na vaša vprašanja, lahko pokličete na navedene telefonske številke.