Vlada je sprejela odgovor na zaključke strokovnega posveta 'Slovenija stoji na cestah'

Na današnji seji Odbora za gospodarstvo je Vlada Republike Slovenije sprejela odgovor na zaključke Strokovnega posveta 'Slovenija stoji na cestah' in ga pošlje Državnemu svetu.

Državni svet in Gospodarska zbornica Slovenije sta 22. januarja 2024 soorganizirala strokovni posvet 'Slovenija stoji na cestah: Kakšne bodo rešitve tega vedno bolj perečega problema?' Osnovni namen posveta je bil spodbuditi razpravo o trenutnih prometnih razmerah v državi, še posebej o vedno daljših zastojih na slovenskem avtocestnem omrežju, predvsem na vpadnicah v Ljubljano, na ljubljanskem avtocestnem obroču ter na vpadnih krakih. Udeleženci posveta so pristojne pozvali k pospešitvi postopkov umeščanja v prostor, izgradnji tretjih pasov na avtocestah, uporabi odstavnih pasov za javni promet in vozila z več potniki, analizi zakonodaje in podzakonskih aktov.

Do sprejetih zaključkov in razprave v Državnem svetu se je v svojem odgovoru opredelila Vlada, ki je že aktivno in intenzivno pristopila k reševanju problematike razmer na cestah na širšem območju Ljubljane tako s kratkoročnim kot tudi s strateškim pristopom. V svojem odgovoru Državnemu svetu se Vlada strinja z ugotovitvijo, da se Slovenija sooča z vrsto izzivov v prometnem sektorju. Vlada ugotavlja, da se promet pomembno povečuje tako v Sloveniji kot v drugih Evropskih državah ter da so trendi v Sloveniji po mnogih kazalnikih celo slabši od povprečja v EU.

Vlada v svojem odgovoru uvodoma navaja izsledke raziskav; le-te namreč pokažejo nekatere vzroke za povečevanje prometa osebnih vozil. Izpostavljena je povprečna zasedenost avtomobila v zadnjih letih, ki se je zmanjšala z 1,49 na 1,29 potnika (oz. celo 1,19 v segmentu poti na delo), hkrati pa se je povprečna dolžina poti v tem obdobju izrazito povečala. Potniški promet, opravljen z osebnimi avtomobili, je v Sloveniji kar za 4 odstotne točke višji od povprečja EU, kjer znaša 86 odstotkov, medtem ko v Slovenija dosega 90 odstotkov. Po deležu rabe javnega potniškega prometa je Slovenija na repu EU. Posledica je med drugim tudi draga mobilnost - slovenska gospodinjstva za mobilnost porabijo največji delež svojega proračuna v primerjavi z drugimi državami EU, s čimer so tudi nadpovprečno izpostavljena prevozni revščini.

V odgovoru so navedena dognanja, ki kažejo, da zgolj večanje infrastrukturnih kapacitet ne bo rešilo prometnih zastojev. Zato je, tako meni Vlada, nujno ukrepanje na vseh ravneh, poleg gradnje infrastrukture je treba sprejeti tudi ukrepe, s katerimi bomo za ljudi izboljšali dostopnost na prostorski, prometni in digitalni ravni.

Vlada v odgovoru poudarja, da se v zvezi s problematiko že pospešeno vodijo postopki umeščanja v prostor za infrastrukturo, postopki celovite presoje vplivov na okolje in priprave projektne dokumentacije za investicije v rekonstrukcijo infrastrukture v primerih, kjer umeščanje v prostor ni potrebno. Obenem pa je MOPE aktivno pristopilo k pripravi nove Državne celostne prometne strategije (DCPS).

Vlada v svojem odgovoru Državnemu svetu navaja tudi številne kratkoročne ukrepe, ki se načrtujejo in izvajajo v okviru posebne Delovne skupine vlade za pripravo in spremljanje izvajanja ukrepov za omilitev razmer na prometnem omrežju okoli Ljubljane. To so predvsem: ukrepi za zmanjševanje potrebe po mobilnosti in prometu (spodbujanje dela na daljavo in decentralizacija delovnih mest), spodbujanje bolj učinkovitih načinov osebnega prevoza, kot je javni potniški promet in boljša izkoriščenost osebnih vozil (ukrepi obsegajo na primer izboljšave na sistemu avtobusnega prevoza, ozaveščanje, sopotništvo) ter boljše upravljanje prometa (bolj tekoče in enakomerno odvijanje prometa). Na infrastrukturnem področju se Vlada, tako v odgovoru, posveča pospešitvi vlaganj v železniško infrastrukturo, pri čemer poudarja, da bodo učinki nastopili na daljši rok.

Vlada poudarja pomen sodelovanja med državo in Mestno občino Ljubljana (MOL) na področju prometa, saj so največje zgostitve prometnih tokov prav na dostopu v Ljubljano in na križanju prometnih koridorjev v ljubljanskem vozlišču. Zato v delovni skupini vlade sodelujejo tudi predstavniki MOL.

Vlada ob koncu zapiše, da so prostorske ureditve državnega pomena na območju ljubljanskega prometnega vozlišča, ki imajo podlago v veljavnih strateških dokumentih prometne politike, vključno z Ljubljanskim železniškim vozliščem in širitvijo AC-obroča in vpadnih krakov sicer v različnih fazah obdelave, da pa je izvedba vseh potrebnih postopkov v najkrajšem možnem času najvišja prioriteta vlade.

Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo

Sprememba izhodiščne vrednosti projekta Expo 2025 Osaka

Vlada je zaradi spremembe koncepta predstavitve projekta Expo 2025 Osaka znižala vrednost projekta z ocenjene vrednosti 15 milijonov evrov na 2 milijona evrov. Stroški na projektu bodo nastali v letih 2023, 2024 in 2025, medtem ko v letu 2026 niso predvideni. 

Vlada je 13. 9. 2023  sprejela sklep, da se Republika Slovenija na svetovni razstavi Expo 2025 Osaka predstavi s skupnim paviljonom tipa – C, ter pooblastila Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, da v imenu Republike Slovenije izpelje predstavitev Republike Slovenije na svetovni razstavi Expo 2025 Osaka.

Temeljni namen svetovne razstave Expo je obravnava določene teme, ki je v svetovnem merilu aktualna v času, ko ta poteka. K sodelovanju so povabljene vse države sveta, ki skozi določeno temo izobražujejo javnost, predstavljajo načine, kako doseči potrebe civilizacije, predstavljajo napredek na enem ali več področjih človekovega udejstvovanja in javnost seznanjajo s smernicami za prihodnost.

Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport

Vlada v veljavni Načrt razvojnih programov uvrstila sofinanciranje projekta Rekonstrukcija Zdravstvene postaje Ruše

Na odboru za državno ureditev in javne zadeve je Vlada v Načrt razvojnih programov za obdobje 2024–2027 uvrstila sofinanciranje projekta Rekonstrukcija Zdravstvene postaje Ruše.

Predmet sofinanciranja investicij na primarni ravni zdravstvene dejavnosti so investicije v objekte ter opremo zdravstvenih domov, zdravstvenih postaj ali zdravstvenih ambulant. Vlada  je s tem podprla nacionalne razvojne cilje na primarni ravni zdravstvenega varstva z namenom zagotavljanja manjkajočih površin ali prostorov.

Občina Ruše je zaprosila za sofinanciranje projekta Rekonstrukcija Zdravstven postaje Ruše. Namen projekta je zagotovitev dodatnih prostorskih površin zdravstvene postaje Ruše, ki bodo omogočile širitev obstoječih zdravstvenih programov in vpeljavo novih zdravstvenih dejavnosti v skladu s trenutnimi potrebami. Cilj projekta je prizidava in delna rekonstrukcija Zdravstvene postaje, kar bo omogočilo povečanje neto notranje površine.

Ocenjena vrednost investicije znaša 1.699.464,31 evrov z DDV. Ministrstvo za zdravje bo sofinanciralo investicijo v višini 928.880,00 evrov, v višini 770.584,31 evrov pa občina Ruše.

Vir: Ministrstvo za zdravje

Vlada potrdila spremembo projekta Dozidave objekta Zdravstvenega doma Bled

Na odboru je Vlada sprejela tudi sklep, ki v Načrtu razvojnih programov za obdobje 2024-2027 spreminja obstoječi projekt in sicer s povečanjem njegove vrednosti. 

V veljavnem Načrtu razvojnih programov za obdobje 2024 - 2027 se novelira projekt Dozidava objekta Zdravstvenega doma Bled. In sicer se uskladi vrednost dodatnega sofinanciranja na podlagi sklepa Vlade, z dne 25. maja 2023. Občina bo tako dobila dodatna sredstva za sofinanciranje investicije, s strani Ministrstva za zdravje, v višini 148.258,40 evrov. V projekt se je tako dodala še obnova obstoječih prostorov za izvajanje zdravstvene dejavnosti na primarni ravni. Tako bodo ponovno usposobljeni stari prostori in primerni za nadaljnjo uporabo, prav tako pa je uskladil tudi terminski plan, ki se je podaljšal do konca leta 2025.

Nova vrednost projekta tako znaša 3.096.207,20 evrov, od tega bo občina Bled investirala 831.645,81 evrov, občina Gorje 291.137,79 evrov, Osnovno zdravstvo Gorenjska 1.122.783,60 evrov, Ministrstvo za zdravje pa bo po novi potrditvi Vlade RS prispevalo skupno 850.640 evrov.

Vir: Ministrstvo za zdravje