Teme

• Pravna država in pravosodje

  Pravni red, izvrševanje kazenskih sankcij, poprava krivic žrtvam kaznivih dejanj, varstvo integritete, varstvo osebnih podatkov, alternativno reševanje sporov

• Izvrševanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice in odziv na priporočila Varuha človekovih pravic

  Obveznost izvrševanja sodb, odzivna poročila vlade na letna poročila varuha človekovih pravic

• Kazenskopravne evidence

  Ministrstvo za pravosodje (v nadaljevanju: ministrstvo) upravlja kazensko evidenco o vseh pravnih in fizičnih osebah, ki so jih obsodila sodišča Republike Slovenije. Kazensko evidenco upravlja tudi o državljanih Republike Slovenije in pravnih osebah s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so jih za kazniva dejanja obsodila tuja sodišča, če je ministrstvo prejelo podatke o njihovih obsodbah.

• Pravice žrtev in prijava kaznivih dejanj

  Pravice žrtev kaznivih dejanj so urejene tako na ravni Evropske unije (EU), kot tudi na ravni njenih držav članic. Na podlagi zavezujoče evropske zakonodaje so bile v našem pravnem redu sprejete zakonske rešitve, ki žrtvam kaznivih dejanj zagotavljajo širok nabor pravic v predkazenskem in kazenskem postopku z vidika zaščite, podpore in odškodnine žrtvam.

• Zaščita prijaviteljev - žvižgačev

  Osebe, ki delajo za javno ali zasebno organizacijo, so pogosto prve seznanjene z grožnjami ali škodo za javni interes, ki se pojavijo v njihovem delovnem okolju. S tem, ko prijavijo posamezne kršitve, delujejo kot tako imenovani žvižgači in imajo tako ključno vlogo pri razkrivanju in preprečevanju kršitev ter ohranjanju blaginje družbe. Glede na to, da potencialne žvižgače strah pred povračilnimi ukrepi delodajalca pogosto odvrača od tega, da bi prijavili svoje pomisleke ali sume kršitve, jih je slovenska zakonodaja zaščitila. Zakon o zaščiti prijaviteljev (v nadaljevanju ZZPri) tako prijavitelju oziroma žvižgaču omogoča zaščito identitete, brezplačno pravno pomoč in celo nadomestilo za primer brezposelnosti, če bi zaradi prijave ostal brez zaposlitve.

• Obveznost izvrševanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice

  Države, ki so pogodbenice Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, so dolžne spoštovati dokončne sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v vsaki zadevi, v kateri nastopajo kot stranke, kar se s konvencijo kot obveznost izrecno nalaga državam pogodbenicam. Končna sodba Sodišča se pošlje Odboru ministrov Sveta Evrope, ki nadzoruje njeno izvršitev.

• Odzivna poročila Vlade na letna poročila Varuha človekovih pravic

  Na pobudo Državnega zbora Vlada vsako leto pripravi odzivno poročilo, katerega osrednji del predstavlja pregled uresničevanje priporočil, ki jih je Varuh človekovih pravic podal v svojih rednih letnih poročilih. Vladni resorji (ministrstva, uradi, službe in sekretariat) tako ocenjujejo stopnjo realizacije posameznih priporočil, navajajo ukrepe, ki so jih sprejeli ali jih nameravajo sprejeti v prihodnje, kot tudi pojasnjujejo razloge, zakaj do realizacije nekaterih priporočil ni prišlo.

• Izobraževanje v pravosodju

  Izobraževanje v pravosodju zajema strokovno izpopolnjevanje ter usposabljanje za delo v pravosodnih organih, organiziranje in izvedbo pravniških državnih izpitov ter drugih preizkusov znanja za potrebe v pravosodju in izdajo strokovnih publikacij.

• Alternativno reševanje sporov

  Alternativno reševanje sporov je oblika mirnega reševanja sporov na način, ki ne prinaša sodnega postopka. Navadno pomeni pomoč ali posredovanje nevtralne tretje osebe, ki strankam omogoči rešitev spornega razmerja.

• Odškodnine žrtvam kaznivih dejanj

  Žrtve nasilnih dejanj, ki zaradi posledic kaznivega dejanja utrpijo škodo in odškodnine ne morejo izterjati od storilca kaznivega dejanja, imajo pravico do odškodnine, ki jo zagotavlja država. Pri tem imajo posebno prednost pri uveljavljanju odškodnine mladoletniki, žrtve nasilja v družini in invalidi, pa tudi žrtve neznanih storilcev in žrtve storilcev, ki jih ni mogoče kazensko preganjati. Odškodnino lahko pod določenimi pogoji uveljavljajo tudi svojci žrtve, ki je zaradi posledic kaznivega dejanja izgubila življenje.

• Poprava krivic

  Simbolična poprava krivic povojnim bivšim političnim zapornikom, bivšim političnim preganjancem in pomorjenim povojnim žrtvam ter ureditev pravic do povrnitve nematerialne škode, do dodatnega vštevanja časa odvzema prostosti v pokojninsko dobo, do pravne rehabilitacije in do povrnitve dobrega imena je v Sloveniji urejena v Zakonu o popravi krivic.

• Boj proti antisemitizmu

  Antisemitizem je zgodovinski družbenopolitični pojav, za katerega v Evropi in v Sloveniji ne moremo reči, da je stvar preteklosti. Evropska agencija za temeljne pravice je v svojem poročilu Pregled antisemitskih incidentov, zabeleženih v Evropski uniji v obdobju 2011-2021, ugotovila, da se je v navedenem obdobju povečalo tako število primerov antisemitskega sovražnega govora kot tudi število antisemitsko obarvanih fizičnih napadov na judovske skupnosti in judovsko kulturno dediščino.