Sloveniji za pomoč v poplavah iz solidarnostnega sklada Evropske unije 400 milijonov evrov
Delovni obisk delegacij vlade in Evropske komisije se je začel s pogovori na Brdu pri Kranju, na katerih je predsednik vlade preverjal možne finančne in druge načine podpore EU za obnovo in preprečevanje poplav. Zahvalil se je za pomoč in koordinacijo Evropske komisije glede Mehanizma EU za civilno zaščito ter poudaril, da Slovenija potrebuje dodatno pomoč. Vlada bo zaprosila za sredstva iz solidarnostnega sklada EU, prav tako za fleksibilnost in konstruktivnost pri spremembah že obstoječih oz. načrtovanih sredstev v okviru kohezije, Mehanizma za okrevanje in odpornost oziroma NextGenerationEU ter Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Dr. Golob je izrazil pričakovanje za fleksibilnost pri ocenjevanju državnih pomoči, če bo potreben odziv Komisije in jasno dejal, da gre za višjo silo.
Predsednica Komisije si je po pogovorih na Brdu pri Kranju s predsednikom vlade in v spremstvu evropskega komisarja za krizno upravljanje Janeza Lenarčiča ogledala razmere na nekaterih kritičnih območjih. Na delovnem obisku so sodelovali tudi minister za obrambo Marjan Šarec, generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Leon Behin in poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan. S helikopterjem so preleteli Komendo, Mengeš, Kamnik, Luče, Ljubno ob Savinji in Mozirje. V Črni na Koroškem so si posledice pustošenja ujme ogledali na terenu.
"Predsednica Evropske komisije se je odzvala hitro in prišla v Slovenijo ne le zato, da izrazi podporo institucij, ampak tudi svojo osebno podporo, naklonjenost in sočutje slovenskemu narodu, ki gre skozi težko preizkušnjo," je povedal predsednik vlade. Dodal je, da so se v Črni na Koroškem srečali z ljudmi in jim, poleg predstavnikom lokalne skupnosti, zagotovili, da ne bodo ostali sami: "In to ne velja le za Črno, velja za celo Slovenijo, ki je bila prizadeta." Kot je povedal, se zaveda proračunskih omejitev v državi in Bruslju, toda sredstev za odpravo posledic ujme bo po njegovi oceni dovolj. "Moramo pa pri porabi biti učinkoviti in racionalni. Predvsem pa mora denar priti do tistih, ki so najbolj prizadeti, do ljudi," je zatrdil.
Poleg sporočila vlade, da na nikogar ne bomo pozabili in bo pomoč prizadetim prišla hitro in učinkovito, je predsednik vlade izpostavil še pomembnost članstva v EU: "Evropska unija je najboljše, kar se je Sloveniji in Evropi lahko zgodilo v zadnjih sto letih. Ko smo potrebovali pomoč, smo jo dobili takoj. Isti dan, ko smo sprožili mehanizem hitre pomoči, je Slovenija že začela dobivati pomoč, točno tisto, po kateri smo spraševali." Po njegovih besedah je to prava solidarnost, ki dela EU veliko in razlog, zakaj zanjo ni alternative.
Predsednica Komisije je pohvalila izjemen odziv na terenu in vlade. Evropska komisija bo Sloveniji nudila največjo možno podporo. Poleg Mehanizma civilne zaščite EU bo Komisija iz solidarnostnega sklada EU Sloveniji v letih 2023 in 2024 namenila 400 milijonov evrov, od tega 100 milijonov že letos. Evropska komisija bo tudi maksimalno fleksibilna pri spreminjanju programov in projektov, za katere bo zaprosila Slovenija, zlasti pri koheziji. Na voljo so tudi sredstva iz NextGenerationEU oziroma Mehanizma EU za okrevanje in odpornost.
V drugem delu obiska je predsednik vlade predsednico Evropske komisije pospremil še v državni zbor, kjer je na izrednem plenarnem zasedanju nagovorila poslanke in poslance. Na dnevnem redu so bile rešitve za upravljanje tovrstnih kriz in odpravo njihovih posledic v prihodnosti.