18. aprila je v Varnostnem svetu Organizacije Združenih narodov (OZN) na predlog Alžirije potekalo glasovanje o resoluciji, s katero bi 193-članski Generalni skupščini priporočili, naj Palestino sprejme kot polnopravno članico OZN. Rešitev dveh držav, po kateri bi Izraelci in Palestinci mirno sobivali, je edina dolgoročno vzdržna možnost.

Slovenija je v prvem tednu aprila skupaj z Alžirijo, Gvajano in Švico pozvala k zasedanju Varnostnega sveta po napadu na humanitarne delavce in ob nadaljevanju spopadov brez prekinitve ognja v Gazi. Obsodila je napade na humanitarno in zdravstveno osebje ter osebje OZN v Gazi ter zahtevala preiskavo o odgovornosti. Veleposlanik Žbogar je v svojem govoru poudaril pomen popolne, varne, zanesljive in neovirane dostave humanitarne pomoči in dodal, da če želimo doseči, da pomoč doseže ljudi, je treba humanitarnim delavcem omogočiti, da svoje poslanstvo opravljajo brez nenehnega strahu.

V luči napada na iranski konzulat v Damasku in iranskega napada na Izrael se je Varnostni svet dvakrat sestal na nujnih zasedanjih, na katerih je oba dogodka obravnaval tudi iz vidika rastoče in resne nevarnosti eskalacije razmer na širšem Bližnjem vzhodu. Varnostni svet je razpravljal tudi o ključni vlogi in mandatu Agencije Združenih narodov za palestinske begunce (angleško The United Nations Relief and Works Agency for Palestine Refugees – UNRWA), ki ima velike težave pri zagotavljanju humanitarne pomoči civilnemu prebivalstvu v Gazi. Slovenija je izrazila odločno politično in finančno podporo delu UNRWA in obsodila vse napade na prostore agencije. Na odprti razpravi o Bližnjem vzhodu, vključno s palestinskim vprašanjem, je generalna sekretarka, veleposlanica, Renata Cvelbar Bek spomnila na odgovornost vseh v Varnostnem svetu za vzdrževanje mednarodnega miru in varnosti, ki bi jo morali prevzeti z jasno zavezo, da bomo zaustavili ta konflikt, z zavezanostjo Ustanovni listi Združenih narodov in mednarodnemu pravu.

V tem mesecu je bila Ukrajina štirikrat v programu dela Varnostnega sveta. Na brifingu o humanitarni situaciji v Ukrajini je Slovenija poudarila pravico Ukrajine do samoobrambe in izpostavila, da se morajo kršitve mednarodnega prava, trpljenje civilistov in agresija, ustaviti. Posebej je izpostavila napade na civilno kritično infrastrukturo. Na brifingu, ki je potekal na zahtevo Slovenije in ZDA zaradi napada na jedrsko elektrarno Zaporožje, je Slovenija opozorila na grozeče nevarnosti, odkar je Rusija marca 2022 prvič napadla in nato zasedla elektrarno. Zagotavljanje in vzdrževanje jedrske varnosti je ključnega pomena.

Na razpravi o poročilu generalnega sekretarja OZN o Misiji Združenih narodov na Kosovu (angleško United Nations Interim Administration Mission in Kosovo – UNMIK) so se ponovno razkrile globoke rane in razhajanja med obema skupnostma na Kosovu. Slovenija je spomnila na napredek, dosežen v zadnjih 25 letih, ter se zavzela, da bi pot naprej morala graditi na dialogu, izvajanju dogovorjenega, zagotavljanju varnosti in blaginje za vse državljane Kosova ter na sprejemanju in sobivanju.

Potekal je tudi brifing o razmerah v Bosni in Hercegovini, ki ga je Slovenija ocenila kot zlorabo za geopolitične namene in pozvala Varnostni svet k izogibanju tovrstnim nepotrebnim in zavajajočim razpravam, ki jih motivirajo posamezni domači politični interesi. Pozvala je k spoštovanju in podpiranju mednarodnih instrumentov in mehanizmov ter podpori Bosni in Hercegovini na njeni poti k članstvu v EU, ki bo zagotovilo mir in dolgoročno stabilnost države.

Na odprti razpravi o vlogi mladih pri soočanju z varnostnimi izzivi v Sredozemlju je generalna sekretarka Renata Cvelbar Bek v svojem govoru povedala, da prihodnost pripada mladim, zato morajo pri njenem oblikovanju imeti svoj glas. Da bi naši mladini omogočili prihodnost brez vojn in strahu, moramo ukrepati zdaj z grajenjem mirnejše, bolj trajnostne in uspešne prihodnosti v Sredozemlju in drugod.

V Varnostnem svetu je bila sklicana razprava o otrocih in oboroženih spopadih na temo onemogočanja humanitarnega dostopa, kar je po opredelitvi Varnostnega sveta ena od šestih hudih kršitev zoper otrokove pravice v času vojne. Slovenija je izrazila ogorčenost nad dejstvom, da je humanitarni dostop še vedno onemogočen in izpostavila, da tudi v vojni veljajo pravila. Sprte strani morajo spoštovati svoje obveznosti po mednarodnem humanitarnem pravu in mednarodnem pravu človekovih pravic.

Na letni odprti razpravi o ženskah, miru in varnosti, kjer je bila osrednja tema preprečevanje spolnega nasilja v konfliktih z demilitarizacijo in nadzorom nad orožjem, ki upošteva vidik spola, je Slovenija odločno obsodila vse oblike spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola. Agenda ženske, mir in varnost je tudi ena prednostnih nalog Slovenije v Varnostnem svetu.

Slovenija je glasovala za resolucijo o neproliferaciji v vesolju in sodelovala pri pogajanjih z namenom zagotavljanja varnega vesoljskega okolja in mirne rabe vesolja.

Zaradi krize v Mjanmaru se je Varnostni svet po petih letih ponovno sestal na to temo. Pri tem je Slovenija opozorila na nenehno slabšanje humanitarnih razmer v državi in obsodila vsesplošno nasilje vojske nad civilnim prebivalstvom. Varnostni svet je obravnaval še razmere na Haitiju, kjer je Slovenija obsodila obsežne in usklajene napade tolp, poudarila resnost humanitarne krize in politične nestabilnosti ter izrazila nadaljnjo podporo prebivalcem Haitija.

Varnostni svet je obravnaval tudi vedno slabše varnostne in humanitarne razmere v regiji Afriških velikih jezer ter dvakrat razpravljal o razmerah v Sudanu, kjer je vojna, ki traja že eno leto, povzročila največjo krizo razseljenosti in prehranske ogroženosti na svetu. Slovenija vztrajno poziva vse strani v Sudanu h končanju nasilja in obnovi prizadevanj za trajno premirje in politično rešitev, zadržanosti zunanjih akterjev pred vmešavanjem, zaščiti civilistov, še posebej ranljivih skupin, in zagotavljanju neoviranega humanitarnega dostopa. Varnostni svet je za eno leto tudi podaljšal mandat misije Združenih narodov v Južnem Sudanu (angleško United Nations Mission in South Sudan - UNMISS), ki v tej najmlajši državi na svetu pomaga pri izgradnji trajnega miru in podpira vključujoče in odgovorno upravljanje ter priprave na svobodne, poštene in miroljubne volitve.