Nadzor nad oboroževanjem
Slovenija je pogodbenica vseh ključnih konvencij s področja nadzora nad orožjem, razorožitve in neširjenja orožij za množično uničevanje. Prizadevamo si za preglednost, zmanjševanje tveganj in krepitev zaupanja na področju nadzora nad konvencionalnim orožjem, podpiramo procese razorožitve ter sodelujemo v različnih režimih, ki preprečujejo širjenje orožja in tehnologij za njihovo proizvodnjo.
Protiminsko delovanje
Protipehotne mine so humanitarno tveganje in ovirajo razvoj še dolga leta po koncu oboroženih spopadov. Zavzemamo se za svet brez min z doslednim uresničevanjem konvencije o prepovedi protipehotnih min.
Človekove pravice so v ospredju slovenske zunanje politike, zato se naše delovanje pri izvajanju konvencije osredotoča na pomoč žrtvam min. Slovenija je že leta 1998 ustanovila ITF Ustanovo za krepitev človekove varnosti, katere poslanstvo je odstranjevanje in uničevanje min po vsem svetu ter pomoč žrtvam. Poleg podpore konkretnim projektom, ki jih izvaja ITF, si prizadevamo tudi za krepitev prepoznavnosti ITF v širši mednarodni skupnosti.
Neširjenje jedrskega orožja
Prizadevamo si za varno civilno rabo jedrske tehnologije z delovanjem v Mednarodni agenciji za jedrsko energijo (v angleščini), za neširjenje jedrskega orožja in proces postopnega jedrskega razoroževanja.
Proces postopnega razoroževanja mora biti utemeljen na izvajanju Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja. Ta proces na poti k svetu brez jedrskega orožja predvideva več korakov, med drugim uveljavitev Pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (v angleščini), sprejetje mednarodnih instrumentov o prepovedi proizvajanja cepljivih snovi, ključnih za proizvodnjo jedrskega orožja, ter verifikacijo oziroma ustrezno preverjanje in potrjevanje jedrske razorožitve.
Kemično orožje
Najpomembnejši instrument na področju kemičnega orožja je Konvencija o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja zalog in uporabe kemičnega orožja ter o njegovem uničenju (CWC), ki je bila podpisana leta 1993, v veljavo pa je stopila leta 1997. Namen konvencije je uničenje vseh zalog kemičnega orožja in učinkovito preprečevanje izdelave novega kemičnega orožja. Slovenija je pogodbenica od leta 1997.
Na podlagi konvencije je bila ustanovljena Organizacija za prepoved kemičnega orožja (OPCW, v angleščini), njeno poslanstvo pa je uveljavljanje določb CWC. OPCW je zato vzpostavila poseben inšpekcijski mehanizem, ki po državah članicah nadzoruje izvajanje konvencije. Organizacija ima 193 članic. Zaradi svojih aktivnosti v Siriji je OPCW leta 2013 prejela Nobelovo nagrado za mir.
Slovenija je bila v obdobju 1999–2000 članica Izvršnega odbora OPCW. V letih 2017–2018 je opravljala funkcijo podpredsedujoče Konferenci držav pogodbenic CWC ter koordinatorke Vzhodnoevropske regionalne skupine držav pogodbenic. V letih 2017–2019 je bila Slovenija članica Komisije OPCW za zaupnost.
Izjave in nastopi Slovenije v OPCW
Nadzor nad trgovino z občutljivim blagom
Prizadevamo si za uresničevanje in krepitev mednarodnih omejitev pri prometu z orožjem in z blagom z dvojno rabo, kot je Pogodba o trgovini z orožjem (v angleščini), da bi tako prispevali k mednarodnemu miru, varnosti in spoštovanju človekovih pravic. Slovenija dejavno sodeluje tudi v mednarodnih izvoznih režimih, med katerimi je najbolj viden Wassenaarski aranžma (v angleščini), ki si prizadeva za spodbujanje preglednosti in odgovornosti pri prometu z orožjem in blagom z dvojno rabo.
Zakonodaja
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja zalog in uporabe kemičnega orožja ter o njegovem uničenju (MPKO)
- Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij Sveta Evrope, Ženevskih konvencij in dodatnih protokolov o zaščiti žrtev vojne in mednarodnih sporazumov s področja kontrole oborožitve, za katere so depozitarji tri glavne jedrske sile
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o kasetnem strelivu (MKKS)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min in o njihovem uničenju (MPUKZP)