Predšolska glasbena vzgoja

Cilji predšolske glasbene vzgoje so:

• odkrivanje in razvijanje glasbene nadarjenosti,
• omogočanje osebnostnega razvoja učencev v skladu z njihovimi sposobnostmi in zakonitostmi razvoja,
• vzgajanje za obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije.

Program predšolske glasbene vzgoje traja 1 leto. 

Na predšolski stopnji se znanje učencev ne ocenjuje. Učitelj v predšolski glasbeni vzgoji spremlja razvoj glasbenih sposobnosti učenca glede na cilje, ki so določeni z vzgojno-izobraževalnim programom.

V program se lahko vključijo učenci, ki so dopolnili 5 let.

Razvrščanje otrok v program predšolske glasbene vzgoje poteka brez predhodnega preizkusa razvitosti glasbenih sposobnosti.

Učenci se po zaključku programa predšolska glasbena vzgoja lahko vključijo v program glasbena ali plesna pripravnica.

Glasbena pripravnica

Cilji glasbene pripravnice so:

• odkrivanje in razvijanje glasbene nadarjenosti,
• omogočanje umetniškega doživljanja in izražanja,
• omogočanje osebnostnega razvoja učencev v skladu z njihovimi sposobnostmi in zakonitostmi razvoja,
• vzgajanje za obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije,
• vzgajanje za medsebojno strpnost, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi.

Program glasbene pripravnice traja 1 leto.

V glasbeni pripravnici se znanje učencev  ne ocenjuje.  Učitelj v glasbeni pripravnici spremlja razvoj glasbenih sposobnosti učenca glede na cilje, ki so določeni z vzgojno-izobraževalnim programom.

V program se lahko vključijo učenci, ki so dopolnili 6 let (učenci 1. razreda osnovne šole).

Razvrščanje otrok v program glasbene pripravnice poteka brez predhodnega preizkusa razvitosti glasbenih sposobnosti. V glasbeno pripravnico se lahko vključijo tudi tisti učenci, ki pred tem niso obiskovali predšolske glasbene vzgoje.

Učenci se po zaključku programa glasbena pripravnica vključijo v program glasba na podlagi opravljenega sprejemnega preizkusa.

Glasba

Cilji in naloge izobraževalnega programa:

• odkrivanje in razvijanje glasbene nadarjenosti,
• sooblikovanje osebnosti in načrtno izboljševanje glasbene izobraženosti prebivalstva,
• doseganje ustreznega znanja in pridobivanje izkušenj za začetek delovanja v ljubiteljskih instrumentalnih ansamblih, orkestrih in pevskih zborih,
• pridobivanje znanja za nadaljnje glasbeno izobraževanje,
• omogočanje umetniškega doživljanja in izražanja,
• omogočanje osebnostnega razvoja učencev v skladu z njihovimi sposobnostmi in zakonitostmi razvoja,
• vzgajanje za obče kulturne in civilizacijske vrednote, izvirajoče iz evropske glasbene tradicije,
• vzgajanje za medsebojno strpnost, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi,
• skrb za prenos nacionalne in svetovne dediščine ter spodbujanje nacionalne zavesti,
• vzgajanje za multikulturno družbo, hkrati pa razvijanje in ohranjanje lastne kulturne in naravne dediščine.

Glasbena nadarjenost oziroma razvitost elementarnih glasbenih sposobnosti (izvedba pesmi po lastni izbiri, posnemanje ritmičnih in melodičnih motivov, razvitost glasbenega spomina), fizičnih dispozicij in zdravstvenega stanja se ugotavlja s sprejemnim preizkusom. Zaradi posebnosti in razlik med posameznimi predmeti oziroma inštrumenti v programu glasba, so konkretni vpisni pogoji zapisani v vsakem od učnih načrtov, in sicer v poglavju številka 7.

Znanje učencev se preverja in ocenjuje tako, da učitelj upošteva poznavanje in razumevanje učne snovi, sposobnost analize, sinteze in interpretacije, obvladovanje praktičnih veščin ter ustvarjalno uporabo znanja. Učitelj uporablja različne načine preverjanja in ocenjevanja znanja glede na učne vsebine. Učencem omogoča kritično samopreverjanje in samoocenjevanje in spoštuje njihovo osebnostno integriteto in različnost ter prispeva k demokratizaciji odnosov med učenci in učitelji.

Znanje se ocenjuje pri individualnem in skupinskem pouku, nastopih in izpitih. Pri pouku nauka o glasbi in solfeggia se ocenjujejo učenčevi ustni odgovori, pisni izdelki in projektno delo. Pri pouku in nastopih se ocenjuje znanje učencev iz instrumenta, petja, plesa, komorne igre in orkestra. Pri izpitih, ki jih učenci opravljajo praviloma ob koncu pouka od prvega oziroma od drugega razreda naprej (odvisno od predmeta) pa se ocenjuje znanje učencev iz instrumenta, petja, plesa in solfeggia.

Učenci v prvem obdobju nižje stopnje programa glasba napredujejo v naslednji razred ne glede na dosežene ocene pri posameznem predmetu, v drugem obdobju nižje stopnje oziroma na nižji stopnji, če se ta ne deli na obdobja, in učenci na višji stopnji pa napredujejo v naslednji razred pri posameznem predmetu, če so ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjeni. Druge podrobnosti o napredovanju in dokončanju izobraževanja učencev v glasbenih šolah so določene v ustreznem izvršilnem predpisu, ki ga predpiše minister, pristojen za šolstvo.

Zelo nadarjeni učenci lahko hitreje napredujejo.

Učenec konča izobraževanje, ko uspešno konča nižjo oziroma višjo stopnjo glasbene šole. Po končanem programu glasba lahko učenci nadaljujejo izobraževanje na umetniški gimnaziji, smer glasba, in sicer v skladu s pogoji, ki jih določa program.

Plesna pripravnica

Cilji plesne pripravnice:

• odkrivanje in razvijanje plesne nadarjenosti,
• sooblikovanje osebnosti in načrtno izboljševanje plesne izobraženosti,
• omogočanje osebnostnega razvoja učencev v skladu z njihovimi sposobnostmi in zakonitostmi razvoja,
• vzgajanje za obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije,
• vzgajanje za medsebojno strpnost, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi.

Program plesne pripravnice traja 3 leta.

V plesni pripravnici se znanje učencev ne ocenjuje. Učitelj v plesni pripravnici spremlja razvoj plesnih sposobnosti učenca glede na cilje, ki so določeni z vzgojno-izobraževalnim programom.

Starost učencev je 6 let (učenci 1. razreda osnovne šole). Starejši novinci se vpišejo v razred vrstnikov.

Razvrščanje otrok v program plesne pripravnice poteka brez predhodnega preizkusa razvitosti plesnih sposobnosti.

Učenci v plesni pripravnici napredujejo v naslednji razred ne glede na doseženo oceno. Po končani plesni pripravnici učenec lahko nadaljuje izobraževanje po programu ples na podlagi opravljenega sprejemnega
preizkusa.

Ples

Cilji in naloge izobraževalnega programa Ples:

• odkrivanje in razvijanje plesne nadarjenosti,
• sooblikovanje osebnosti in načrtno izboljševanje plesne izobraženosti prebivalstva,
• pridobivanje znanja za nadaljnje plesno izobraževanje,
• omogočanje umetniškega doživljanja in izražanja,
• omogočanje osebnostnega razvoja učencev v skladu z njihovimi sposobnostmi in zakonitostmi razvoja,
• vzgajanje za obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske plesne tradicije,
• vzgajanje za medsebojno strpnost, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi,
• skrb za prenos nacionalne in svetovne dediščine ter razvijanje nacionalne zavesti,
• vzgajanje za multikulturno družbo, hkrati pa razvijanje in ohranjanje lastne kulturne in naravne dediščine.

Starost učencev je praviloma devet let. Plesna nadarjenost oziroma razvitost elementarnih plesnih sposobnosti (posnemanje ritmičnih motivov) ter fizičnih dispozicij in zdravstvenega stanja se ugotavlja s sprejemnim preizkusom. Podrobnejši vpisni pogoji so zapisani v učnih načrtih, in sicer v poglavju številka 6 in 7.

Znanje učencev se preverja in ocenjuje tako, da učitelj upošteva poznavanje in razumevanje učne snovi, sposobnost analize, sinteze in interpretacije, obvladovanje praktičnih veščin ter ustvarjalno uporabo znanja. Učitelj uporablja različne načine preverjanja in ocenjevanja znanja glede na učne vsebine. Učencem omogoča kritično samopreverjanje in samoocenjevanje in spoštuje njihovo integriteto in različnost ter prispeva k demokratizaciji odnosov med učenci in učitelji.

Znanje se ocenjuje pri pouku, nastopih in izpitih. Pri pouku nauka o glasbi se ocenjujejo učenčevi ustni odgovori, pisni izdelki in projektno delo. Pri pouku in nastopih pa se ocenjuje znanje učencev plesa. Pri izpitih, ki jih učenci opravljajo praviloma ob koncu pouka od prvega razreda naprej se ocenjuje znanje učencev plesa.

Učenci nižje in višje stopnje plesnega programa napredujejo v naslednji razred, če so ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjeni. Druge podrobnosti o napredovanju in dokončanju izobraževanja učencev v glasbenih šolah so določene v ustreznem izvršilnem predpisu, ki ga predpiše minister, pristojen za šolstvo.

Zelo nadarjeni učenci lahko hitreje napredujejo.

Učenec konča izobraževanje, ko uspešno konča nižjo oziroma višjo stopnjo plesnega programa v glasbeni šoli. Po končanem programu lahko učenci nadaljujejo izobraževanje na umetniški gimnaziji, smer ples, in sicer v skladu s pogoji, ki jih določa program. Izobraževanje v programu ples traja 4 oziroma 6 let.